Spomnili so, da so 16. julija na generalno državno tožilko naslovili javno vprašanje, kakšni so razlogi, da Slovenija kazensko preganja finskega novinarja. "Namesto da bi generalna državna tožilka odgovorila na naše vprašanje, nas je obtožila za poskus demontaže tožilstva in vprašanje okarakterizirala kot grob in primitiven pritisk na državno tožilstvo," je v sporočilu za javnost zapisala vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem.
"Poleg tega pa smo želeli pridobiti odgovor, ali se je pristojni državni tožilec za zahtevo za preiskavo zoper finskega novinarja v primeru nekdanjega predsednika vlade odločil na podlagi politično motiviranega in pristranskega strokovnega pojasnila bivšega ministra za pravosodje o tem, da naj bi finskega novinarja Magnusa Berglunda kazensko preganjali na predlog, in da gre torej za predlagalni delikt, zasebne tožbe pa naj Janez Janša ne bi mogel vložiti," navaja poslanka.
V PS Zares sprašujejo tudi, ali je Brezigarjeva "seznanjena s tem, da je predloge za kazenske ovadbe za pregon po uradni dolžnosti zaradi obrekovanja na pristojno okrožno državno tožilstvo preteklo leto vložila pooblaščenka nekdanjega predsednika vlade, in sicer zoper Magnusa Berglunda, novinarja finske televizije YLE, predsednika komisije za preprečevanje korupcije, bivšega direktorja slovenske policije in zoper direktorja Sistemske tehnike."
"Po naših informacijah naj bi za zadevo pristojna državna tožilka zavrgla vse štiri ovadbe in predlagatelja, pooblaščenko in nekdanjega premiera, napotila na zasebni pregon. Sklepi z ustreznim napotilom naj bi bili pooblaščenki tudi poslani," navajajo v PS Zares in dodajajo: "Kmalu zatem naj bi se v zadevo vmešala vodja okrožnega državnega tožilstva, ki je že rešene zadeve ponovno prekvalificirala v še nezaključene zadeve."
V PS ne zanikajo pravice predstojnikov posameznih tožilstev, da pregledajo posamezne odločitve tožilcev. "Zanima pa nas, ali so bili spisi vseh štirih navedenih ovadb posredovani na vrhovno državno tožilstvo (ali komu drugemu) oz. ali se je o navedenih ovadbah vodja državnega tožilstva (uradno ali neuradno) posvetovala z generalno državno tožilko ali kom drugim z vrhovnega državnega tožilstva," sprašujejo v poslanski skupini.
Nadalje jih zanima, ali je Brezigarjeva "seznanjena s tem, da je vodja okrožnega državnega tožilstva potem, ko so bili spisi nekomu posredovani in vrnjeni, sama prevzela zgolj spis oz. pregon zoper Magnusa Berglunda, novinarja finske televizije YLE".
Sprašujejo še, zakaj se je "vodja okrožnega državnega tožilstva odločila zgolj za pregon finskega novinarja, ne pa tudi ostalih omenjenih posameznikov, ki so sodelovali v oddaji finske televizije".
Kot je znano, je PS Zares 16. julija na vrhovno državno tožilstvo naslovila javno vprašanje, zakaj je tožilstvo vložilo zahtevo za preiskavo zoper finskega novinarja. Brezigarjeva pa je 17. julija dejala, da gre pri njihovem vprašanju za pritisk na delo tožilcev.
