V občini Metlika so pred kratkim opozorili na porast klicev občanov, ki naj bi se vsakodnevno srečevali z incidenti, povezanimi z romskimi prebivalci. Županja Metlike je ob tem opozorila na razlike med starejšimi in mlajšimi generacijami Romov. »S provokacijami izzivajo incidente, podkrepljene z miselnostjo, da jim nihče nič ne more,« je dejala županja Martina Legan Janžekovič. Prepričana je, da Romi za svoje prekrške niso kaznovani, ne spoštujejo pravil in niso sankcionirani.

Predsedniki krajevnih skupnosti v Metliki so županji poročali o vsakodnevnem nasilju, pri čemer naj bi se spopadali predvsem z ustrahovanjem, grožnjami, nadlegovanjem, izsiljevanjem in tatvinami. Delo policije so sicer ocenjujejo kot kvalitetno, a vseeno izpostavljajo vprašanje, zakaj Romi za svoja dejanja niso kaznovani.

Povečano število kaznivih dejanj v poletnih mesecih obravnavajo tudi na območju kočevske policijske postaje, kjer opažajo predvsem več tatvin in kršitev, povezanih s hrupom in predvajanjem glasne glasbe. Med drugim so bili v zadnjih tednih prijavljeni tudi trije primeri streljanja. Ob omejenih navedbah sicer velja opozoriti, da policija ne vodi ločene statistike za romsko skupnost.

Spreminjal bi ustavo

Na incidente v romskih naseljih in občinah, kjer Romi prebivajo, se je ostro odzval ribniški župan Samo Pogorelc, ki je bil pred slabim letom med predlagatelji paketa zakonov o Romih, ki naj bi pripomogli k urejanju romske problematike. Ker predlagani zakonski paket ni prejel zadostne podpore, je Pogorelc predlagal, naj se iz ustave izbriše 65. člen, ki govori o položaju in posebnih pravicah romske skupnosti, in s tem vse ljudi izenači pred zakonom.

»Ves čas govorimo o pravicah, ki jih imajo Romi, vsi pa pozabljajo na dolžnosti. Tudi nam, običajnim državljanom, nihče ne zagotovi ničesar. Če želiš nekaj ustvariti, moraš delati,« je dejal Pogorelc. Prepričan je, da bi Rome morali čim prej vključiti v trg dela in jim pokazati, kako lahko nekaj dosežejo sami. Kot je pojasnil, je v občini Ribnica trenutno okoli 70 Romov, ki bi lahko bili delovno aktivni, a sta se za možnost opravljanja javnih del, ki jih ponujajo v občini, odločila le dva. »Težave se pojavijo, ko se Romom znižajo socialni prihodki, najdejo si delo, sčasoma pa ugotovijo, da se jim ne splača hoditi v službo,« je še dodal.

Razlike med Romi so ogromne

Da je nasilje resen problem, opažajo tudi v romskem naselju Lepovče pri Ribnici, a kot trdijo, se ni začelo s prihodom novih generacij, temveč je to problem, s katerim se spopadajo že desetletja. »Romi se tako kot vsi drugi prebivalci med seboj razlikujejo, nekateri so nasilni, drugi ne. Ne smemo pa vseh metati v isti koš,« je prepričan Oto Hudorovac, ki v naselju živi že več kot 30 let. Kot ocenjujejo, se težave pojavljajo predvsem zaradi slabe vzgoje in izobraževanja, prav tako težav z alkoholom in drogami, zaradi česar starši ne skrbijo za svoje otroke. »Tudi nam ni všeč, kar počnejo. Vsi mislijo, da smo Romi vsi enaki in krivi za dejanja drugih, a to ne drži,« je dodal Hudorovac.

Strokovnjaki opažajo razlike med Romi, ki živijo v Prekmurju, in tistimi, ki živijo v občinah na jugovzhodu države. Med njimi je tudi romska pomočnica Sandra Rudaš, ki tudi sama prihaja iz romske družine. »Veliko je odvisno od vzgoje staršev in spodbude, ki jo otrok prejme v okolju. Nasilje namreč izvira iz občutka nesprejetosti in nemoči,« je opazila. Kljub temu da prihaja iz romske družine, je imela doma ves čas podporo pri šolanju, in tudi vrstniki so jo ob tem spodbujali. Pri svojem delu opaža, da je najtežje za otroke, ki prihajajo iz nespodbudnih okolij. Pogosto so nato še v šoli deležni verbalnega nasilja, na kar se odzovejo z nasiljem. »Otrokom v takšnih primerih svetujem, naj se ne sramujejo svojega izvora in naj bodo ponosni na to, da so Romi. Zanje je velikokrat težko, saj jih vrstniki pogosto izločijo iz družbe zaradi predsodkov, zunanjega videza, vonja. Tak otrok se težko kar vključi v družbo,« je prepričana Sandra Rudaš.

Ni več časa za pogovore

V Forumu romskih svetnikov ocenjujejo, da je glavna težava, da Slovenija nima vzpostavljene sistemske ureditve romske problematike. »Stanje je v zadnjih letih ušlo iz normalnih okvirjev. Ozračje je že tako ves čas pregreto, nasilni incidenti pa še dodatno potencirajo razlike med Romi in drugimi,« je dejal Darko Rudaš iz Foruma romskih svetnikov. Edina rešitev po njegovem bi bila vzgoja generacij, ki bi ravnale drugače. Pri tem pa bi se morali zgledovati predvsem po urejenem okolju v Prekmurju.

Rudaš meni, da časa za pogovore in načrte brez konkretnih dejanj, ki bi temu sledila, ni več, zato predlaga reševanje s konkretnimi spremembami. »Lotiti bi se morali sprememb krovnega zakona o Romih, ki Romom ne zagotavlja možnosti, da bi prestopili v moderniziran način življenja. Težave se pojavljajo tudi pri denarju, ki ga občine prejemajo za urejanje romske problematike,« je dejal Rudaš. Trenutno namreč občine z romskimi prebivalci prejemajo dodatna finančna sredstva, ki pa jih ne vlagajo vedno v izboljšanje razmer za življenje Romov, opaža Rudaš. Prepričan je, da bi sredstva morala biti strožje nadzorovana.

Zakoni so enaki za vse

Darko Rudaš predlaga prenovo zakona tudi v smeri, da bi romske starše obvezoval, da otroke vpišejo v vrtce in tako pripomorejo k čimprejšnji socializaciji. »Vpis v vrtec in šolo pa še nista dovolj, pomembno je, da otrok šolo tudi obiskuje in jo zaključi, kajti le tako lahko kot usposobljen državljan vstopi na trg dela,« je dodal.

Obregnil se je tudi ob pogoste očitke, da Romi za svoja kazniva dejanja niso kaznovani. »Zakonodaja je jasna, vsak posameznik mora biti za svoje napake kaznovan. S takšnimi dejanji pa so kolektivno kaznovani kar vsi Romi, saj predsodki močno vplivajo na celotno romsko skupnost,« je povedal Rudaš. Spremembo ustave, ki jo je omenjal ribniški župan, je označil za nesmiselno in dvolično, saj je v ustavi zapisano tudi, da morajo biti za vse državljane zagotovljeni primerni pogoji za bivanje, česar občine v primeru romskih prebivalcev ne upoštevajo. »Romi živijo v naseljih, ki formalno ne obstajajo. Lokalna skupnost pa je prva pristojna za urejanje prostora. Ko se bo romska skupnost lahko prostorsko integrirala, se bodo uredile tudi druge težave,« zaključi Rudaš.