Odzivi nekaterih bralcev na naše poročanje o nakupovanju pri spletnih trgovcih iz tretjih držav kažejo, da tudi pri spletnih trgovcih, kot je kitajska spletna tržnica Temu, pričakujejo višji nivo varstva potrošnikov. Na tržnem inšpektoratu in ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport vztrajajo, da so njihove možnosti ukrepanja zoper te trgovce običajno zelo omejene.

Preberite tudi: Spletni nakupi na Temuju: Inšpektorji imajo zvezane roke, kdo bo torej zaščitil slovenske potrošnike? 

V praksi se po njihovih besedah pojavljajo težave že pri ugotavljanju, kdo je dejanski trgovec in njegova odgovorna oseba, kar onemogoča uvedbo postopka. Poleg tega, kot pravijo, tudi ni neposrednih vzvodov, s katerimi bi lahko morebitne izdane odločbe in naložene kazni izvrševali.

Preberite tudi: Kako varno je nakupovanje na Temuju 

»Pričakovanja, da bo tržni inšpektorat lahko zagotovil, da bodo v vseh spletnih trgovinah na voljo zgolj proizvodi, ki ustrezajo standardom in pravilom, ki so v veljavi v Sloveniji in EU, so nerealna,« pravijo na inšpektoratu in ministrstvu.

Je odgovornost na kupcu ...

Za mnenje o tem, ali sta tržni inšpektorat in gospodarsko ministrstvo naredila dovolj za zaščito slovenskih potrošnikov v primeru spletnih trgovcev iz tretjih držav, smo povprašali Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS). Zanimalo nas je tudi, ali so pričakovanja nekaterih potrošnikov, da jim bodo tudi na spletu na voljo zgolj varni proizvodi, ki ustrezajo pravilom in standardom EU, res nerealna.

Na ZPS na naša vprašanja niso odgovorili konkretno, vendar so v splošnem podprli stališče ministrstva. »Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in tržni inšpektorat, ki deluje pod njegovim okriljem, nimata pristojnosti za ukrepanje zoper prodajalce, ki imajo sedež izven Slovenije, ravno tako Evropski potrošniški center lahko ukrepa le v primerih, ko ima podjetje sedež znotraj EU, ne pa tudi v tretjih državah,« so poudarili.

Izpostavili so tudi, da proizvodi, ki jih slovenski potrošniki kupujejo pri ponudnikih iz tretjih držav, niso podvrženi posebnim predpisom in zahtevam o varnosti in skladnosti proizvodov, ki veljajo znotraj EU, prav tako pri nakupih iz tretjih držav potrošnikov ne ščitijo jamstva in potrošniška zakonodaja, ki velja pri nakupih znotraj EU.

»Tudi če je v takšnih primerih uveljavljanje pravic teoretično mogoče, pa je to v praksi logistično težko doseči, zaradi morebitnih nastalih stroškov pa praktično nemogoče. To pomeni, da je v prvi vrsti na kupcu, da premisli o varnosti (in smiselnosti) takšnega nakupa,« so opozorili.

... ali na organih nadzora?

Nekoliko drugačno je stališče Evropske potrošniške organizacije (BEUC). Na vprašanje, ali so pričakovanja potrošnikov o varnosti vseh izdelkov pri spletnem nakupovanju nerealna, so odgovorili, da so potrošniki upravičeni do visoke ravni varnosti in varstva potrošnikov.

»Podjetja, ki poslujejo na trgu EU in imajo od njega koristi, morajo spoštovati pravila. Pristojni organi so odgovorni za to, da podjetja spoštujejo zakonodajo, potrošniške organizacije pa pri tem pomagajo kot čuvaji trga,« je ocenila vodja oddelka za digitalne pravice pri BEUC Maryant Fernández Pérez in dodala, da je ozaveščanje potrošnikov le eden od možnih ukrepov. Pristojni organi lahko po njenih besedah od spletnih tržnic zahtevajo, da povečajo sredstva, ki jih namenjajo naključnemu testiranju izdelkov, spremenijo postopek ustvarjanja in brisanja računov ali da preverijo identiteto in sledljivost prodajalcev.

Glede vprašanja, ali so organi EU storili dovolj za zaščito potrošnikov v primeru spletnih trgovcev iz tretjih držav, kot je Temu, naša sogovornica pravi, da so organi EU začeli sprejemati ukrepe, usmerjene v zagotavljanje skladnosti tovrstnih podjetij. K temu je po njenih besedah v veliki meri pripomoglo tudi delo potrošniških organizacij.

»Ukrepi so še v začetni fazi, saj je Temu precej nov akter in se ustrezna zakonodaja EU, kot je akt o digitalnih storitvah (DSA), za Temu uporablja šele od lani, nova uredba o splošni varnosti proizvodov pa se bo začela uporabljati šele decembra letos,« je dejala.

Izpostavila pa je tudi primer pritožbe nemške potrošniške organizacije VZBV, na podlagi katere so nacionalni organi ukrepali proti nepoštenim poslovnim praksam podjetja. »Vendar je to žal privedlo do sprememb, ki koristijo potrošnikom le v državi, kjer je organ ukrepal, ne pa v celotni EU,« je opozorila Maryant Fernández Pérez.

Po poročanju nemških medijev je tamkajšnja potrošniška organizacija spletno tržnico Temu obtožila, da potrošnike zavaja z navidezno arbitrarnimi popusti, vprašljivimi ocenami izdelkov in manipulativnim dizajnom. Temu je po njihovih besedah pritiskal na stranke tudi s sporočili kot »Pohiti! Več kot 126 ljudi ima ta izdelek v svoji nakupovalni košarici«. Po pritožbi nemške potrošniške organizacije je Temu podal izjavo, v kateri se je zavezal, da se bo vzdržal vseh očitanih kršitev. Če se tega ne bo držal, naj bi potrošniška organizacija od Temuja zahtevala pogodbeno kazen.

Komisija mora počakati na odgovor Temuja

Ali bi bilo glede na očitane kršitve smiselno, da EU na svojem ozemlju prepove ali onemogoči delovanje spletnih trgovcev, kot je Temu? »Evropska komisija je 28. junija po pritožbi organizacije BEUC in 17 njenih članov na Temu naslovila zahtevo po dodatnih informacijah. Komisija želi pridobiti več informacij, da bi ocenila, ali Temu ravna v skladu z zakonom EU o digitalnih storitvah. Šele po prejemu odgovora lahko komisija začne postopek proti Temuju, ki bi lahko med drugim privedel do uvedbe glob ali začasnih ukrepov,« pravi predstavnica evropske potrošniške organizacije. »Ali je določen ukrep primeren ali ne, bo odvisno od narave kršitev, ki jih bo komisija na koncu morda dokazala.« 

Preberite tudi komentar: Potrošništvo na steroidih