Maja Damevska se je z nedopustno dolgimi čakalnimi dobami v javnem zdravstvu že pred časom srečala kot mama otroka, ki je potreboval logopedsko obravnavo. Danes je dostopnost za otroke v javnem zdravstvu ponekod še manjša, opaža sogovornica, ki je članica odbora za varnost in kakovost v zdravstvu pri Zvezi organizacij pacientov Slovenije. »Čas teče, zamude pa imajo posledice,« je opozorila. Težave so očitne marsikje, najhujše pa so na vrsti področij, ki zahtevajo kontinuirano obravnavo. Otroci tako nesorazmerno dolgo čakajo na fizioterapijo, logopeda, kliničnega logopeda, kliničnega psihologa, pedopsihiatra ter specialnega in rehabilitacijskega pedagoga.
Kredit za reševanje
otrokovega zdravja
Starši, ki se obračajo tudi na Zvezo organizacij pacientov Slovenije, v teh okoliščinah doživljajo zelo hude stiske. Za pomoč mnogi plačujejo iz žepa. Za to, da lahko otroka peljejo na terapije, nekateri vzamejo tudi kredit, zaradi terapij, ki so znotraj dopustnih rokov na voljo le samoplačniško, pa vedno znova jemljejo dopust. »Odnos do malega pacienta je danes mačehovski,« je kritična Maja Damevska. Zaradi vpliva pravočasne obravnave na otrokov razvoj in kasnejše zdravje bi moralo biti ravno obratno, je poudarila: položaj otrok v javnem zdravstvu bi moral v Sloveniji postati prioriteta.
Starši po naših informacijah ponekod po oddaji napotnice ne prejmejo niti okvirnega termina, kdaj bo otrok na vrsti. To se je na primer zgodilo družini otroka, ki ga je zdravnik napotil na dermatološki pregled. Dobili so le obvestilo, da bodo o datumu pregleda obveščeni naknadno.
Nekateri pregledi otrok so med tistimi storitvami, kjer so dopustne čakalne dobe daleč prekoračene. Ob napotnici z oznako »zelo hitro«, ob kateri je moral biti bolnik na vrsti v dveh tednih, po novem pa bo skrajni rok znašal 30 dni, otroci po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) na nevrološki pregled čakajo več kot štiri mesece. Tri mesece ob taki stopnji nujnosti čakajo na revmatološki pregled, več kot dva meseca pa na alergološki pregled. Ko potrebujejo »zelo hitre« posege na bobniču in žrelnici v splošni anesteziji, so v povprečju na vrsti šele po skoraj osmih mesecih, kažejo podatki NIJZ.
Brez dostopa, ko ga potrebujejo
Otroci so med stavkami – to velja tudi za aktualno stavko zdravnikov – posebej zaščiteni pred odpovedmi zdravljenj in pregledov. A v obdobju pandemije covida-19 niso bili izrecno uvrščeni med skupine, ki zaradi preusmerjanja zmogljivosti niso smele biti prizadete. Zaradi tega niso bili varni pred odpadanjem operacij, pregledov in začasnim krčenjem preventive. Po koncu epidemije in protikoronskih ukrepov, ki so ostro zarezali v vsakodnevno življenje otrok, v zdravstvu zaznavajo tudi krhanje njihovega duševnega zdravja.
Na kliničnega psihologa in pedopsihiatra lahko otroci čakajo tudi do dve leti, je razvidno iz obvestil o čakalnih dobah v osnovnem zdravstvu. Zmogljivosti javnega sistema so se izkazale za daleč nezadostne. Pri varuhu človekovih pravic Petru Svetini so konec lanskega leta opozorili, da ob dolgih čakalnih dobah otroci in mladostniki nimajo dostopa do kakovostne obravnave duševne motnje, ko jo potrebujejo. Takšne razmere predstavljajo kršitev zakonodaje, so bili kritični. Na ministrstvu za zdravje so v odgovoru varuhu poudarili, da si prizadevajo za dopolnitev mreže izvajalcev in večje število ustrezno usposobljenega osebja.
Pomoč iščejo tudi na Hrvaškem
Tudi pri logopedih lahko otroci na vrsto pridejo šele po dveh letih. Število logopedov v javnem sistemu se v zadnjem letu glede na podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni bistveno spreminjalo. V centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov je glede na število opravljenih ur trenutno malo več kot 26 logopedov in skoraj pet kliničnih logopedov (slednji po magistrskem študiju logopedije in surdopedagogike opravijo še specializacijo). V razvojnih ambulantah z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo trenutno poleg malo več kot dveh kliničnih logopedov dela še skoraj 29 logopedov. Ti strokovnjaki sicer med drugim delujejo tudi v bolnišnicah in dispanzerjih za mentalno zdravje.
Stiskam družin, ki so zaskrbljene zaradi izredno poznih terminov obravnav in zdravljenj, je večkrat priča tudi novomeška zastopnica pacientovih pravic Zlata Rebolj. Pred kratkim se je nanjo obrnil oče, ki je izkusil nerazumljivo dolgo čakanje otroka na pedopsihiatra. Včasih se zatika že pri dostopnosti razvojnih ambulant, opaža. Otrok, ki bi potreboval pomoč različnih strok, še težje pride do ustrezne pomoči. Družine so v vse večji meri prisiljene v samoplačništvo, nekatere odhajajo po pomoč za otroka na Hrvaško, a vsi starši si takih stroškov ne morejo privoščiti. Zamujenih priložnosti ni mogoče povrniti, je opozorila zastopnica, pri otrocih pa je pravočasna obravnava tako zelo pomembna ravno zaradi vpliva na razvoj. »Da otroci ne pridejo na vrsto v razumnem času, je katastrofa, njihove starše to najeda iz dneva v dan. Zagotavljanje dostopnosti za otroke sploh ne bi smelo biti vprašanje,« je opozorila Zlata Rebolj.
