Čeprav je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen v četrtek državam članicam poslala pismo, v katerem jih je pozvala, naj ji za komisarske položaje zaradi spolne uravnoteženosti komisije posredujejo tako ime kandidata kot kandidatke, Golobovi v skladu z napovedjo vztrajajo pri enem kandidatu. »Brez presenečenj je vlada soglasno potrdila kandidaturo Tomaža Vesela za evropskega komisarja. Zdaj se bo predstavil še pred pristojnim parlamentarnim odborom,« je včeraj novinarjem dejal podpredsednik vlade Matej Arčon. Vlada je o kandidaturi nekdanjega predsednika računskega sodišča odločala na zadnji seji pred poletnimi počitnicami. Premierja Roberta Goloba ni bilo, saj je na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona odpotoval v Pariz na slovesno otvoritev olimpijskih iger.
O resorjih šele po razgovorih
»S kandidaturo smo zadovoljni. Tomaž Vesel je zelo kompetenten kandidat in ima široko politično podporo,« je izpostavil Matej Arčon in v odgovorih novinarjem večkrat zavrnil nekatere očitke vladi, ker kljubuje pozivu predsednice evropske komisije, naj za komisarski položaj države predlagajo tako kandidata kot kandidatko. Pripombe zaradi tega je slišati tudi iz vrst slovenskih evropskih poslancev. Kot je dejal namestnik premierja, gre pri izbiri za vprašanje kompetentnosti in ne spola kandidata, po njegovih besedah pa Slovenija tudi ni edina država, ki predlaga samo eno osebo. »Držimo se zakonodaje, po kateri sami suvereno odločamo, kdo bo evropski komisar.« Se je vlada že ukvarjala s tem, kateri resorji bi jo zanimali? Ne še, tako Arčon, saj da so bili do sedaj osredotočeni na ime, in da bo glede resorja več znanega po razgovorih.
Kandidaturo Vesela so sicer ministri sprva nameravali potrditi že v sredo, vendar so v skladu s slovensko zakonodajo čakali na omenjeni poziv iz Bruslja, ki ga je predsednica evropske komisije članicam poslala v četrtek. Pred dokončno potrditvijo mora vlada predlog komisarskega kandidata skladno z zakonom o sodelovanju med DZ in vlado v zadevah EU poslati še v parlament, kjer Vesela čaka predstavitev pred odborom za evropske zadeve. Ta o njem glasuje in poda mnenje z obrazložitvijo. Mnenje za vlado ni zavezujoče. Postavlja se vprašanje, ali bodo glede na parlamentarne počitnice ujeli rok za posredovanje predloga, ki ga von der Leynova pričakuje do 30. avgusta. Arčon verjame, da bodo poslanci kljub parlamentarnim počitnicam čim prej sklicali to sejo: »Verjamem, da se v državnem zboru zavedajo odgovornosti, ki jo ima Slovenija, da pošlje ime kandidata, ter da bodo našli kvorum in po potrebi zasedali z nadomestnimi člani.«
Rezervnega kandidata nimajo
Temu bo sledila predstavitev kandidata v Bruslju. Ursula von der Leyen namerava pogovore s komisarskimi kandidati, na podlagi katerih jim bo razdelila področja, začeti že sredi prihodnjega meseca. Nato bodo predvidoma oktobra potekala zaslišanja in potrjevanje kandidatov v pristojnih odborih evropskega parlamenta, nova komisija pa bi po potrditvi na plenarnem zasedanju parlamenta mandat lahko nastopila proti koncu leta. Ker je vlada prepričana, da je Vesel dovolj kompetenten kandidat, o »planu B« ob njegovi morebitni zavrnitvi sploh ni razpravljala, je včeraj na naše vprašanje odgovoril Arčon. »O rezervnem načrtu razmišljaš takrat, ko pride do tega. Mi verjamemo, da bo Vesela potrdila tudi predsednica evropske komisije.« Za zdaj so znana imena kandidatk oziroma kandidatov približno desetih članic, pri čemer je nekaj več moških. Nekaj članic je predlagalo dosedanje člane komisije.
Slovenija je sicer že pred petimi leti v Bruselj poslala le eno ime, kljub že takratnemu pozivu Ursule von der Leyen, naj članice predlagajo kar najboljše kandidate za komisarje, ob tem pa poudarila, da želi v komisiji enako število moških in žensk. Takrat je članicam tudi dala vedeti, da utegne od njih zahtevati nova imena, če med predlogi za komisarje ne bo dovolj žensk. Takratna vlada Marjana Šarca je kljub želji predsednice evropske komisije, da bi ji države poslale po dva kandidata, predlagala le enega kandidata, in sicer tedanjega vodjo stalnega predstavništva pri EU Janeza Lenarčiča. Šarec je takrat ocenil, da večina držav ne bo poslala dveh imen, saj bi bil v tem primeru eden od kandidatov že vnaprej izgubljen. Dodatno je še pojasnjeval, da je Slovenija že imela komisarko, in ocenil, da so zato na vrsti druge države članice.
