Slovenski in hrvaški upravljalec Nuklearne elektrarne Krško (NEK) ter vladi obeh držav so dolžni po koncu obratovanja NEK poskrbeti tudi za razgradnjo jedrske elektrarne. Razgradnja naj bi po podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo slovensko stran stala okoli 1,16 milijarde evrov. »Na podlagi tretje revizije programa razgradnje NEK in programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki je bila pripravljena v letih 2018–2019 in sprejeta leta 2020, znašajo stroški za razgradnjo za obdobje od leta 2018 do 2111 skupaj za slovensko stran 1162,42 milijona evrov. Za hrvaško stran ti stroški znašajo 1030,55 milijona evrov,« navajajo na ministrstvu.
Uradni podatki razkrivajo tudi, da Slovenija z dosedanjo dinamiko zbiranja sredstev ne bo mogla pokriti stroškov razgradnje obstoječe jedrske elektrarne in stroškov ravnanja z njenimi radioaktivnimi odpadki. Do konca minulega leta je namreč Slovenija v Skladu NEK zbrala le 238,57 milijona evrov ali le dobro petino potrebnih sredstev.
Ob tem velja spomniti, da je Slovenija Sklad NEK ustanovila leta 1994, elektrarna pa ima obratovalno dovoljenje do leta 2043. To pomeni, da bo treba v sklad do razgradnje elektrarne zbrati približno petkrat toliko sredstev, kot smo jih doslej zbrali v daljšem obdobju oziroma v treh desetletjih.
Da sredstev za razgradnjo NEK in odlaganje njenih odpadkov primanjkuje, priznavajo tudi na pristojnem ministrstvu: »Na podlagi projekcije denarnih tokov, ki temelji na sedanji višini prispevka, to je 12 evrov za megavatno uro, bo dovolj sredstev za financiranje projekta gradnje odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, za tekoče zakonske obveznosti v obdobju 2023–2027. Ocenjuje se tudi, da bo sredstev v skladu verjetno dovolj za plačila vseh predvidenih obveznosti Sklada NEK do leta 2058, medtem ko za pokrivanje vseh stroškov razgradnje NEK in ravnanja z radioaktivnimi odpadki od leta 2059 naprej po projekciji primanjkuje sredstev.« Ob tem so na ministrstvu poudarili, da je projekt razgradnje NEK in odlaganja odpadkov ter izrabljenega goriva iz NEK časovno izjemno dolgoročen, zato se vrednosti tako prilivov kot stroškov z leti zelo spreminjajo, nanje pa bodo vplivali prihodnja višina inflacije in obrestnih mer, razmere na finančnih trgih, razvoj tehnologij in postopkov ter s tem povezani stroški za razgradnjo NEK.
Ali bo torej treba slovenski prispevek v sklad v prihodnjih letih povečati? Na ministrstvu odgovarjajo, da je trenutno v pripravi četrta revizija programa razgradnje NEK ter programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. Ob reviziji bo po besedah ministrstva treba ponovno izdelati novo projekcijo denarnih tokov in po potrebi določiti novo višino prispevka.
Hrvaški sklad bogatejši
Vlada ima torej možnost, da vplačila v Sklad NEK zviša ali zniža. Delovanje Sklada NEK opredeljuje zakon o javnem skladu RS za financiranje razgradnje NEK, ki določa, da se višina sredstev, ki jih zavezanec vplačuje v sklad enkrat letno, po potrebi spreminja. »V 6. členu je jasno določeno, da Vlada RS na predlog ministra, pristojnega za energijo, določi višino dajatve s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu RS. Dajatev se določi v višini, potrebni za zagotovitev sredstev za izvedbo odobrenih programov, v katerih je določena ocena finančnih sredstev, potrebnih za razgradnjo NEK, ter stroškov odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. Ministrstvo, pristojno za energijo, enkrat letno preveri ustreznost višine dajatve,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Ministrstvo mora skladno z zakonom pri preverjanju ustreznosti višine dajatve med drugim upoštevati tudi oceno, ali zbrana sredstva ob veljavni višini dajatve zadostujejo za kritje vseh stroškov, za katere se namenjajo sredstva iz sklada. Iz lanske poslovne politike sklada sicer izhaja, da so se letni prilivi v Sklad NEK v minulih dveh desetletjih zmanjšali, medtem ko so se odlivi v splošnem povečali. Višina prilivov se je občutneje povečala šele leta 2020, zlasti pa leta 2022, ko je prejšnja vlada odločila, da mora družba Gen energija, ki upravlja slovenski delež NEK, v Sklad NEK vplačevati višji mesečni znesek.
Zanimiva je tudi primerjava s sosednjo Hrvaško, ki je svoj sklad za zagotovitev sredstev za razgradnjo NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov, imenovan Fond NEK, ustanovila leta 2007. Konec minulega leta je po podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo v hrvaškem skladu ležalo za dobrih 150 milijonov evrov več sredstev kot v slovenskem, in sicer 391,6 milijona evrov.
Visoki odlivi že za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke
Sklad NEK je po drugi strani po zakonu dolžan financirati dejavnosti Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), kjer skrbijo za ravnanje z vsemi vrstami radioaktivnih odpadkov od njihovega nastanka do končne odložitve. Največji in najobsežnejši projekt ARAO doslej je gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini pri Krškem. Junija letos se je začela osrednja gradbena faza projekta, ki vključuje gradnjo podzemnega silosa.
Gradnja in obratovanje odlagališča se večinoma financirata iz Sklada NEK, v manjšem deležu pa tudi iz državnega proračuna za institucionalne nizko- in srednjeradioaktivne odpadke iz industrije, medicine in raziskav. Do konca minulega leta je bilo v gradnjo odlagališča vloženih že skoraj 129 milijonov evrov, od tega iz Sklada NEK dobrih 119 milijonov evrov. A s tem nismo pokrili še niti polovice skupne vrednosti investicijskih stroškov odlagališča, ki po ocenah pristojnega ministrstva, vključno s stroški načrtovanja, gradnje, razgradnje in zapiranja odlagališča, znaša 297,81 milijona evrov. Poleg odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, ki bi po prvotnih načrtih moralo začeti delovati že pred štirimi leti, bo morala Slovenija poskrbeti tudi za odlaganje izrabljenega jedrskega goriva in visokoradioaktivnih odpadkov, za katere dolgoročne rešitve še nimamo.
