Tistim, ki so lani pšenico (jaro ali ozimno) pridelali na vsaj enem hektarju površin, bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) skupaj namenilo 2,8 milijona evrov državne pomoči oziroma 115 evrov na hektar. Največji pridelovalci bodo dobili manj; če bo skupen znesek, potreben za izplačilo pomoči, presegel 2,8 milijona evrov, pa bodo predvideno finančno nadomestilo sorazmerno znižali vsem.
Močno zapoznela pomoč
Bruselj je sredi lanskega julija Sloveniji odobril nekaj več kot 1,2 milijona evrov nujne finančne pomoči za kmetijske sektorje, ki so se znašli v težavah zaradi covida in vojne v Ukrajini. Slovenija, ki je ocenila, da to pomoč najbolj potrebuje sektor pšenice, bi lahko temu znesku dodala še 200 odstotkov iz nacionalne rezerve, skupaj torej 3,7 milijona evrov. Toda MKGP je septembra denar preusmerilo v odpravo škode, ki so jo na kmetijskih objektih povzročile ujme. Konec leta je potem Slovenija pomoč za poplavljence dobila iz Bruslja, a je pridelovalcem pšenice kljub temu niso izplačali. Zdaj jim bo za lani obljubljeno pomoč s svojega proračuna nakazalo MKGP, in to na podlagi vladnega odloka, ki je v usklajevanju, pred izplačilom pa bo moralo pridobiti še bruseljski blagoslov.
Alenka Marjetič Žnider, vodja oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo pri Zadružni zvezi Slovenije, je pripomnila, da bo predvidena pomoč za lanski pridelek pšenice, to je 115 evrov po hektarju, pridelovalcem pokrila le približno četrtino lanske izgube. »Kmetijske organizacije smo pred žetvijo pozvale tudi k pomoči za leto 2024, kar se glede na doslej znane podatke izkazuje za upravičeno,« je še dodala.
Slabša kakovost zaradi
deževja in vročine
Tudi Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo, je za Dnevnik opozoril, da so letos razmere podobne lanskim. »Prevzeli smo 45 odstotkov krmne pšenice in 55 odstotkov krušne. Ob začetku žetve je kazalo, da bo krušne pšenice celo 75 odstotkov, toda deževje in visoke temperature so naredili svoje. Odkupne cene so podobne lanskim. Gibljejo se od 170 do 225 evrov za tono. Pšenica najvišje, premium kakovosti je po 225 evrov, toda te smo imeli le štiri do pet odstotkov,« je pojasnil Virag.
Podobno sliko nam je predstavil Slavko Petovar, direktor Splošne kmetijske zadruge Ljutomer-Križevci. »Kakovost je povprečna. Prevzeli smo več krmne kot krušne pšenice, čeprav je na začetku kazalo, da bo ravno nasprotno. Odkupne cene so v razponu od 165 do 215 evrov, odvisno od odkupovalca. To pa še zdaleč ne pokrije proizvodnih stroškov. Manjka okoli 30 do 40 evrov po toni. Gnojila so se v primerjavi z lanskim letom sicer nekoliko pocenila, so se pa za sedem do osem odstotkov podražili semenski material in zaščitna sredstva, odkupne cene pšenice pa so podobne lanskim,« je razložil Petovar.
Preveč pšenice gre
za italijanski zdrob
»Mislim, da ni kmetije, ki ni v rdečih številkah, zato bi morala država pridelovalcem pšenice pomagati tudi letos. Rešitev je proizvodno vezano plačilo. Trenutno je pridelava žit med vsemi sektorji v najbolj nezavidljivem položaju, proizvodno vezana plačila pa so namenjena prav pomoči dejavnosti, ki je v krizi. Slovenska politika bi se morala takoj odzvati na te zaostrene razmere in za pšenico začasno vpeljati proizvodno vezano plačilo. Septembra bi lahko evropski komisiji poslali predlog sprememb strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki bi začele veljati 1. januarja 2025,« svetuje Virag, ki je nezadovoljen tudi zato, ker bodo največji pridelovalci pšenice za lani dobili le okoli 70 evrov pomoči na hektar.
»Morali bi spodbujati pridelavo pšenice, ki je namenjena za slovenski kruh, ne za italijanski zdrob. Preveč je gre v tujino. Vsak, ki ima pet minut časa, lahko postavi tovornjak na polje in pšenico, ki je strateška surovina, odpelje, kamor hoče,« je kritičen Branko Virag. Obregnil se je tudi ob uvoz. »To je zgodba brez repa in glave. Tisti, ki ni imel nikoli opravka s pšenico, se danes ukvarja z njeno prodajo. In vprašanje je, ali sploh ve, kaj je pšenica. Težava je tudi, da ni pravega nadzora nad tem, kakšna pšenica prihaja iz tujine. Pristojni domačim pridelovalcem zelo gledajo pod prste, pri uvoženi pšenici pa jih zanima le certifikat,« je dodal Virag. Podobno opaža tudi Slavko Petovar: »Dejstvo je, da v Slovenijo po različnih kanalih prihaja poceni pšenica, ki je mi in najbrž tudi drugod v Evropski uniji po tako nizkih cenah ne znamo pridelati in prodati ter od tega živeti.«
