Maja lani je začela veljati novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je po polletnem prehodnem obdobju v praksi zaživela novembra. Strožje evidentiranje delovnega časa delodajalcem po novem nalaga, da morajo za posameznega delavca beležiti čas prihoda in odhoda z dela, obseg izrabe odmora med delovnim časom, pa na primer opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. Novela je uvedla tudi pravico, da se delavci lahko seznanijo s podatki o zabeleženem delovnem času. Po uveljavitvi zakonskih sprememb, ki so jih spremljale številne kritike, je inšpektorat za delo za ekonomsko-socialni svet pripravil analizo ugotovitev s terena za obdobje od januarja do julija.
Izkazalo se je, da so inšpektorji mislili resno, ko so dejali, da bodo plačilne naloge sploh v prvih mesecih po novelaciji pisali zgolj za velike in dalj časa trajajoče kršitve, pri majhnih pa da bodo delodajalci praviloma prejeli opomin. Od januarja do konca junija letos so tako inšpektorji ugotovili 392 kršitev vodenja evidenc delovnega časa, pri čemer so izdali vsega 18 odločb o prekrških in 22 plačilnih nalogov, s katerimi so delodajalcem naložili plačilo globe. Po denarnici so jih torej udarili sila redko.
Kršitve so bile najpogosteje ugotovljene pri zavezancih, ki opravljajo dejavnost gradbeništva in gostinstva, sledijo predelovalne dejavnosti ter dejavnost trgovine, prometa in skladiščenja.
Je pa zaznati trend povečanja ugotovljenih kršitev. Inšpektorji so namreč v primerjavi z letošnjo prvo polovico leta, ko je bilo ugotovljenih slabih 400 kršitev, v celotnem lanskem letu ugotovili 455 kršitev zakona o evidencah, leta 2023 pa skupno 515.
Inšpektorji so v prvi polovici leta poleg že navedenih glob izdali še 129 upravnih odločb za odpravo ugotovljenih kršitev in 34 odločb o prekršku z opominom ter 107 opozoril po zakonu o prekrških in 31 opozoril po zakonu o inšpekcijskem nadzoru. Ugotovljene kršitve se nanašajo predvsem na podatke, ki jih mora delodajalec dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca. Glede podatkov, ki jih mora delodajalec na novo vpisovati, so na inšpektoratu kot najpomembnejši podatek z vidika ugotavljanja kršitev izpostavili beleženje časa prihoda na delo in odhoda delavca z dela. »Od tega ne odstopamo,« so jasni. Prav tako je za inšpektorje zelo pomemben podatek o opravljenih urah v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa.
Prirejanje evidenc še naprej problem
Kot pomanjkljivost novega režima pa so na inšpektoratu izpostavili člen o hrambi evidence, ki delodajalcu še naprej daje možnost, da jo lahko hrani na sedežu ali kraju opravljanja dela delavca. »Verodostojnost evidenc delovnega časa predstavlja velik problem pri nadzorih, prav tako je velika težava, da se evidence ne nahajajo na deloviščih, kjer se nadzor izvaja. Pisne evidence delodajalci v takih primerih predložijo naknadno. Opažamo vodenje dvojnih evidenc ali pa so te prirejene za namene inšpekcijskega nadzora, iz katerih ni mogoče ugotoviti kršitev,« poudarjajo v analizi.
Inšpektorji v zvezi s tem še poročajo, da marsikateri delodajalec evidence vodi tako, da so v celoti ustrezne in skladne z zakonom, čeprav je na primer splošno znano, da delavci v določenih obdobjih v določenih dejavnostih delajo več kot osem ur na dan, brez dnevnega ali celo tedenskega počitka. »To še zlasti velja za gradbišča, kjer evidence delovnega časa redko izkazujejo realno stanje opravljenih ur, enaka problematika se izkazuje tudi v dejavnostih gostinstva in trgovine. Brez sodelovanja delavcev v dokaznem postopku je ugotavljanje resničnega stanja največkrat oteženo,« navajajo.
Črtanje obveznega beleženja odmorov
Spomnimo, da je bilo ob uvajanju sprememb veliko kritik na račun ministrstva za delo; kritični so bili zlasti predstavniki delodajalcev. Čeprav sta tako obrtno-podjetniška kot gospodarska zbornica sodelovali pri usklajevanju novele, sta imeli obe organizaciji pred uveljavitvijo zakona in po njej z njim precej težav. Pogosti so bili očitki, da gre za dodatno birokracijo, dodatne obremenitve in da tovrstnega »štempljanja« v praksi na marsikaterem področju zaradi narave dela ne bo mogoče izvajati. Ministrstvo je po drugi strani izpostavljalo, da je vodenje evidenc po zakonu vzpostavljeno že od leta 2006 in da se je z novelo zgolj podrobneje opredelilo, kako z dodatnimi podatki voditi evidence o izrabi delovnega časa.
Minister za delo Luka Mesec je v luči kritik lani napovedal, da bodo zakon po treh mesecih uporabe po potrebi spremenili. Ob uvedbi sprememb so odprli tudi poseben elektronski naslov, kjer so do februarja letos zbrali več kot 200 pripomb in komentarjev. Pogosti so bili očitki, da gre za nesmiseln zakon, da je beleženje izrabe odmora nepotrebno in da bi evidence morale veljati za vse, tudi za funkcionarje. Kljub temu da je bil prvi osnutek sprememb pripravljen že februarja, pa do popravkov še ni prišlo. Na junijski seji ekonomsko-socialnega sveta so se socialni partnerji dogovorili, da se ustanovi strokovni odbor, ki bo ugotovil, ali in katere spremembe so potrebne. Glede na dosedanje pogovore se obeta črtanje obveznega beleženja odmorov.
