Kdor se je v minulem tednu peljal mimo Slovenske Bistrice, ni mogel spregledati skorajda popolnoma prerešetane sončne elektrarne tolminskega podjetja TEP elektrarne SB ob avtocesti. Ogromna toča, ki je 13. julija padala na širšem bistriškem območju, sončnim panelom ni prizanesla. Nekoliko bolje so jo odnesli v severnem delu mesta, kjer stoji tudi tovarna Impol – od 4500 panelov jim jih je poškodovalo le 20; zamenjali jih bodo v dveh tednih.
Pri podjetju Aluminium Kety Emmi sta bili po prvi oceni v neurju s točo poškodovani približno dve tretjini od 2400 nameščenih panelov, pravi prokurist Drago Selinšek. »Poškodovani so tudi kritina, svetlobne kupole, skladiščni šotori in vsi službeni avtomobili. Škoda bo obsegala več sto tisoč evrov, točne številke za zdaj še nimamo,« je dodal. Poškodovane sončne celice je zunanji izvajalec že odstranil, montažo novih pa načrtujejo v prihodnjih dveh tednih.
Na objektu podjetij Marovt in Mteh-Moderne tehnologije (del skupine Marovt Group) so bili poškodovani prav vsi sončni paneli. »V tem trenutku še nimamo natančne ocene gmotne škode,« je povedala Alenka Grobelnik iz podjetja. Dodaja, da zamenjavo sončnih panelov predvidevajo v treh tednih.
Noben panel ne zdrži tako ekstremnih vremenskih razmer
Po pojasnilih Alenke Grobelnik so se v zadnjih letih na trgu sončnih panelov pojavile številne inovacije, ki še dodatno povečujejo njihovo odpornost proti ekstremnim vremenskim pojavom, kot je toča. »Novejši paneli pogosto vključujejo debelejše plasti kaljenega stekla, to pa izboljšuje njihovo trdnost in zanesljivost ob udarcih. Kljub temu popolna odpornost proti intenzivni toči ni vedno mogoča,« je dodala.
Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike, razlaga, da so paneli testirani na različno velikost toče in da noben panel ni bil narejen za tako ekstremne vremenske razmere, kot so bile pred tednom dni. Večinoma so sončni paneli odporni proti toči s premerom do tri centimetre, podobno kot strešna okna. »Vse je odvisno od tega, s kakšno hitrostjo pada toča in ali je zraven kaj dežja. Če je, je škoda manjša, če pada na suho, pa so to lahko projektili,« je bila slikovita sogovornica. Upa, da so ljudje imeli panele zavarovane, četudi doslej večjih škod na panelih še ni bilo.
Predsednik upravnega odbora združenja Primož Tručl dodaja, da so poškodbe na panelih nekoliko presenetile, saj je bilo v Sloveniji »do zdaj zelo malo škod zaradi poškodovanih modulov od toče, in tudi v svetu velja, da škodo na modulih v glavnem povzroči močan veter«. O tem naj bi pričale tudi zavarovalniške statistike.
Reciklirajo 80 odstotkov panela
Postavlja se tudi vprašanje, kje končajo poškodovani paneli. Odgovor se glasi: v shemi ZEOS, kjer med drugim zbirajo odpadno električno in elektronsko opremo. Po njihovih informacijah se posamezniki za zdaj le zanimajo za odvoz na komunalo, vendar še ne oddajajo večjih količin, so pojasnili v ZEOS. So pa jih že poklicale pravne osebe, ki jih zanimajo pogoji za oddajo panelov. »Oddajo panelov lahko izvedejo prek naše sheme, če je dobavitelj naš zavezanec, sicer pa morajo kontaktirati druge sheme.«
Gospodinjstva lahko poškodovane panele (največ 30 panelov z vsemi deli, okvirjem, priključnim kablom, sponko, steklom …) oddajo v zbirni center javne službe; če so del fotovoltaične elektrarne, pa proizvajalcu, ki jim je dobavil novo elektrarno, ali podjetju z ustreznimi dovoljenji za zbiranje tovrstnih odpadkov. »V ZEOS zbrane panele, ko dosežejo zadovoljivo kritično količino, odpeljemo v reciklažo. Zaradi boljših tehnologij, ki jih uporabljajo pri reciklaži, v Italijo in Nemčijo v za to namenjene obrate,« pojasnjujejo.
V procesu obdelave fotovoltaičnim panelom odstranijo kable, elektroniko in okvirje, panel pa zdrobijo, da se zmanjša prostornina. »Po drobljenju se material sortira. Izločijo steklo, ta gre v obrat za predelavo stekla, plastiko, to odpeljejo v obrat za predelavo plastike (gre predvsem za energetsko izrabo), in kovine (silicij, baker). Stopnja recikliranja je 80-odstotna, kar je toliko, kot z različnimi direktivami zahteva EU. Za preostanek po predelavi oziroma recikliranju pa se zagotovi odlaganje.« V ZEOS ocenjujejo, da bodo prve resne večje količine odpadne odslužene fotovoltaike nastale leta 2035 oziroma pozneje. »Trenutne količine so predvsem predmet poškodb zaradi vremenskih vplivov in požarov, kar je za zdaj obvladljivo.« Ob tem dodajo, da je recikliranje še vedno razmeroma drago, zato znanstveniki po vsem svetu razvijajo tehnologije, ki bodo ekonomsko učinkovite in bodo čim manj obremenjevale okolje.
