Država je pred 31 leti ustanovila Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju sklad), da bi gospodaril s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v njeni lasti. Od julija 2016, od ustanovitve družbe Slovenski državni gozdovi, z gozdovi ne gospodari več, ima pa eno ključnih vlog v denacionalizacijskih postopkih. Je namreč zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov ter nadomestnih kmetijskih zemljišč in gozdov denacionalizacijskim upravičencem ter zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev tudi po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS). Hkrati je zavezanec za plačilo odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe zemljišč, vrnjenih v dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkih.
Denacionalizacijska šampionka je Cerkev
Sklad je denacionalizacijskim upravičencem doslej vrnil skoraj 54.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, vrednih dobrih dvesto milijonov evrov, blizu 95.000 hektarjev gozdov, vrednih slabih 199 milijonov evrov, dvajset hektarjev pozidanih zemljišč, osem hektarjev vodnih in 15.000 hektarjev neplodnih zemljišč. Skupna vrednost vrnjenega premoženja je dobrih štiristo milijonov evrov. Na skladu so nam pojasnili, da imajo trenutno odprtih še pet postopkov za dodelitev nadomestnega zemljišča. »Priprava potrebnega nabora nadomestnih zemljišč je zaradi določenih omejitev glede primernosti za nadomestno zemljišče v postopkih, kjer so predmet vračanja nadomestna zemljišča večjih vrednostih, dolgotrajna,« so poudarili.
Za odškodnine zaradi počasnega reševanja denacionalizacijskih zahtevkov in odškodnine po ZIKS je sklad upravičencem doslej izplačal skoraj 72 milijonov evrov, od tega je bilo dobrih petnajst milijonov evrov zamudnih obresti. Daleč največ odškodnine in zamudnih obresti, nekaj manj kot 52 milijonov evrov, je prejela absolutna zmagovalka denacionalizacijskih postopkov, to je Nadškofija Ljubljana.
Velikodušna sodišča
Lani je sklad iz naslova denacionalizacijskih odškodninskih zahtevkov in po ZIKS upravičencem izplačal blizu 9,2 milijona evrov. Približno 6,2 milijona evrov je prejela Nadškofija Ljubljana, slaba dva milijona AS Meščanska korporacija Kamnik, nekaj manj kot 23.000 evrov pa tri fizične osebe. Po podatkih sklada so imeli zadnji dan preteklega leta odprtih še šest pravdnih postopkov, v katerih upravičenci terjajo še za dobrih pet milijonov evrov odškodnin, ob tem, da jim je sklad nesporne dele posameznih zahtevkov že izplačal. Pet zahtevkov rešujeta okrožni sodišči v Ljubljani in Mariboru, eno je zunajsodni zahtevek, upravičenci pa so Szecheny, Kosi, Pišek, Fessel-Rački in Zajec.
K petim milijonom evrov, ki se nanašajo na odškodnino zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov, je treba prišteti še zamudne obresti, ki po stanju na dan 31. december 2023 znašajo približno 3,4 milijona evrov. Toda ta znesek bo na koncu precej višji, če bodo upravičenci pravdo dobili, kajti sodišča zamudne obresti velikodušno priznavajo od dneva, ko upnik zavezanca prvič pozove k plačilu odškodnine, in ne šele od izdaje pravnomočne sodbe o pripadajoči odškodnini. Poleg zahtevkov za odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe zemljišč po zakonu o denacionalizaciji so potencialna obveznost za sklad še nekateri drugi zahtevki iz sodnih postopkov. Trenutno je teh morebitnih obveznosti za dober milijon evrov. Od tega po navedbah sklada najvišji delež, več kot 950.000 evrov, predstavlja tožbeni zahtevek podjetja Agroind Vipava.
Lani dobrih šest milijonov
evrov dobička
Vlada se je na zadnji seji seznanila z zaključnim računom in poročilom o delu sklada za leto 2023. Iz poročila izhaja, da je, upoštevaje davek, ustvaril 6,1 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki. Leto poprej je bilo presežka skoraj 10,6 milijona evrov.
Sklad je konec leta 2023 gospodaril z 72.958 hektarji zemljišč, od tega je bilo 61.572 hektarjev kmetijskih, kar je devet odstotkov vseh v državi. Glede na rabo teh zemljišč je slabih 18.000 hektarjev ali skoraj petina travnikov, zelo velik delež (več kot 8700 hektarjev) še vedno predstavljajo zemljišča v zaraščanju, neobdelana zemljišča ter zemljišča, porasla z grmovjem in gozdnim drevjem. Sklad je namesto načrtovanih štiristo hektarjev lani kupil 197 hektarjev zemljišč (prevladovala so kmetijska, nekaj je bilo tudi gozdnih, pozidanih in vodnih). Letni načrt je torej izpolnil zgolj 49-odstotno. Za ta zemljišča je iz lastnih sredstev odštel nekaj manj kot 2,3 milijona evrov, dodaten milijon je šel iz proračuna. Najdražji nakupi, po pet evrov za kvadratni meter, so bili na območju Žalca in Celja.
Tudi skladovi prihodki od prodaje nepremičnin so bili lani v primerjavi z letom poprej nižji za 53 odstotnih točk. Po povprečni ceni 6,48 evra za kvadratni meter je prodal slabih šestnajst hektarjev kmetijskih zemljišč. Najnižjo ceno, 2,35 evra za kvadratni meter, je dosegel na območju Maribora, najvišjo, dvesto evrov, pa na Koprskem. Sklad je lani prodal tudi 29 hektarjev stavbnih zemljišč po povprečni ceni 16,05 evra za kvadratni meter. Glavnino predstavlja prodaja skoraj 21 hektarjev kmetijskih zemljišč v okolici Dobrovnika, kjer naj bi Boštjan Bandelj, eden najbogatejših Slovencev, zgradil steklenjake za pridelavo zelenjave. Bandelj je ta zemljišča kupil za 2.064.100 evrov ali po deset evrov za kvadratni meter. Sklad je lani stavbno zemljišče najdražje prodal (po dvesto evrov) na območju Radovljice, s 150 evri sledijo Ljubljana in Domžale.
