Na ministrstvu za delo so prejšnji teden, ko je vročinski val s 37 stopinjami Celzija dosegel vrhunec, napovedali nove predpise na področju zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, da bi se izpostavljeni delavci nekoliko lažje spoprijemali z vročino.

Zakonodaja že določa, da morajo imeti delavci na začasnih in premičnih gradbiščih v času mraza na voljo ogrevalne prostore, v katerih je vsaj 20 stopinj Celzija. »Glede na to, da so temperature vsako poletje višje, na enak način predlagamo, da se tudi poleti uvede ohlajevalne prostore, ki ne bi smeli biti toplejši od 25 stopinj, kamor bi se lahko delavci prišli ohladit na dve uri. Hkrati pa bi morali biti na voljo tudi brezplačni brezalkoholni napitki,« je napovedal minister za delo Luka Mesec. Predlog zakonskih sprememb, ki ga bodo v kratkem poslali v javno obravnavo, bo s septembrom uvrščen tudi na ekonomsko-socialni svet, kjer pa se ne bodo pogovarjali o pogojih za delo na gradbiščih. Razprava bo širša, je dejal Mesec.

OZS za paritetni sklad za gradbeništvo

»Tega, kar je za zdaj napovedal minister, ne podpiramo,« pravi Zoran Simčič, podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in predsednik sekcije gradbincev pri OZS. Predlog je po njegovem premalo premišljen predvsem z vidika izvedljivosti, sploh če so delavci na posameznem gradbišču le nekaj dni. Na gradbiščih, kjer delavci na primer asfaltirajo cesto, včasih elektrike sploh ni. Poleg tega opozarja, da pri visokih temperaturah nekaterih del niti ni mogoče opravljati, saj se določeni materiali preveč segrejejo. Na OZS se jim zdi boljša rešitev uvedba paritetnega sklada po zgledu nekaterih zahodnoevropskih držav. »V razmerah zelo visokih pa tudi zelo nizkih temperatur in dolgotrajnega deževja bi paritetni sklad za gradbeništvo kril nastale stroške zaradi izpada dela,« povzema Simčič bistvo predloga, ki sicer ni nov in prinaša koristi tako delavcem kot delodajalcem. S predstavniki ministrstva za delo je sestanek na to temo predviden septembra. Simčič pravi, da bi morali v Sloveniji zakonsko določiti mejo, kdaj dela zaradi izrednih vremenskih okoliščin ni več mogoče opravljati, in za to obdobje zamakniti časovne roke izvedbe.

Na vprašanje, kako se prilagajajo v njegovem podjetju, je Simčič odgovoril, da začnejo delati ob 6. uri in končajo ob 12. uri, primanjkljaj ur pa nadoknadijo v primernejšem vremenu, ko delajo kakšno uro več.

»Podrobnosti predloga še ne poznamo in ga težko komentiramo, predvsem njegovo izvedbo v praksi, saj je vsako gradbišče oziroma delovišče na prostem specifično in primer zase,« pa predlagane novosti komentira Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), kjer sicer pozdravljajo napoved, da naj bi o predlogu razpravljali na ESS. Po njegovih besedah mnoga odgovorna podjetja že danes zgledno skrbijo za svoje sodelavce, ki delajo na prostem ob visokih temperaturah. Od večjih slovenskih gradbenih podjetij se sicer na naša vprašanja doslej ni odzvalo še nobeno.

»Delodajalci bodo spet iskali izgovore«

»Predlog ministrstva je sramežljiv korak v pravo smer. Je pa hkrati le kaplja v morje, saj je gradbeništvo samo ena izmed panog, kjer ugotavljamo, da marsikdaj delodajalci načrtno ne zagotavljajo varnega in zdravega delovnega okolja v korist oplemenitenja kapitala,« ocenjuje Damjan Volf, predsednik Konfederacije sindikatov 90. »V gradbeništvu dodatno pritiskajo tudi roki. Zaradi pomanjkanja delovne sile pa je obremenitev delavcev še toliko večja.«

Volf izpostavlja, da v primerjavi z zaprtimi prostori, za katere je meja 28 stopinj Celzija, veljavna zakonodaja ne določa, koliko je najvišja dovoljena temperatura na zunanjih deloviščih, kar bi bilo treba urediti, predpise pa še zaostriti. Dotlej pa lahko le poziva, naj delodajalci sprejmejo različne ukrepe, kot so premik ali skrajšanje delovnega časa, zmanjšanje intenzivnosti dela, več odmorov, saj se v vročini zmanjšata storilnost in koncentracija ter poveča možnost poškodb. Podobno kot pri evidencah delovnega časa in pravilniku o ročnem premeščanju bremen pa se Volf boji, da bodo delodajalci tudi pri najnovejšem predlogu zopet iskali izgovore, zakaj nečesa ni mogoče sprejeti. Če bodo predlagane spremembe sprejete, pa kot eno od ključnih težav izpostavlja pomanjkljiv nadzor, saj je inšpektorjev premalo.