Vlada Roberta Goloba je konec junija začela obravnavo predloga kandidature nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela za komisarja v evropskem parlamentu. Slednjega so kot bodočega kandidata v stranki Gibanje Svoboda predstavili že na aprilskem strankarskem dogodku pred evropskimi volitvami. Pred tem je Robert Golob komisarsko mesto ponujal tudi nekaterim drugim, ki pa jim je postavil pogoj – kandidirati morajo na listi za evropski parlament. Nato si je premislil in se odločil za Vesela. Čeprav je bilo čutiti nekoliko nelagodja, so koalicijske stranke odločitev podprle. Vlada je junija opravila razpravo in napovedala, da bodo postopek nadaljevali, ko bodo od pristojnih institucij EU prejeli poziv za posredovanje imena komisarskega kandidata. Tega do zdaj še niso dobili.
Spolno uravnotežena ekipa
Evropski parlament je pretekli teden Ursuli von der Leyen podelil vnovični petletni mandat na čelu evropske komisije. Ena njenih prvih nalog je prav oblikovanje komisarske ekipe. Kot je dejala ob ponovni izvolitvi mandata, si bo prizadevala oblikovati spolno uravnoteženo komisarsko ekipo. Zato bo članice pozvala, naj ji posredujejo imeni kandidata in kandidatke. Premier Robert Golob pa je izjavil, da bo Slovenija vztrajala pri enem kandidatu, Tomažu Veselu. »V tem trenutku nimamo nobenega drugega kandidata ali kandidatke,« je dejal in dodal, da je predlaganje kandidata za komisarja izključno v pristojnosti držav članic in da noben predsednik evropske komisije ne more sam izbirati kandidatov iz nobene države. Kot je pojasnil, se je v Sloveniji postopek že začel, evidentiran pa je Tomaž Vesel. Ta postopek nameravajo po uradnem pozivu iz Bruslja tudi takoj formalno zaključiti.
Pri združenju ONA VE so zapisali, da pozdravljajo napoved predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, da si bo znova prizadevala za oblikovanje spolno uravnotežene evropske komisije. Mnenje združenja deli dr. Milica Antić Gaber z oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki meni, da bi morala Slovenija predlagati tako kandidatko kot kandidata. »Spet se je izkazalo, kakšen odnos ima naša vlada do vprašanja enakosti spolov,« pravi in in dodaja: »Komisarska mesta niso nepomembna, ravno nasprotno, celo veliko bolj pomembna so kot sedež v evropskem parlamentu. In tja, kjer je skoncentrirano več moči, ženske praviloma težje posežejo celo kot kandidatke.« Pri združenju ONA VE pa so zapisali: »Glede na napoved premierja, da bo vlada predlagala izbranega kandidata, menimo, da Slovenija zagotovo ne deluje v duhu enakosti. S tem pa tudi predsednico evropske komisije postavljamo v položaj, ko nima izbire med kandidatko ali kandidatom.«
Ob tem je dr. Milica Antić Gaber izpostavila, da je Skupina za pravične evropske volitve za ženske pred evropskimi volitvami povabila Gibanje Svoboda k podpisu memoranduma s petimi obljubami, ki so merile na enakost žensk in moških v sami kampanji in evropski politiki. »Stranka Gibanje Svoboda je štiri zaveze podprla, pete, v skladu s katero bi kot stranka po volitvah zahtevali, da Slovenija nominira enakovredno kandidatko in kandidata za komisarsko funkcijo ter da se načelo uveljavi v vsej EU pri kandidaturi za vsa komisarska mesta, pa ne.« Za komentar smo zaprosili tudi sektor za enake možnosti (na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), ki koordinira politiko enakosti spolov v državi, vendar odgovora nismo prejeli.
Razprava o kandidatu
na zadnji seji
Zunanja ministrica Tanja Fajon je včeraj pojasnila, da nameravajo razpravo o komisarju opraviti na zadnji seji vlade pred poletjem. Ta je predvidena v sredo. V skladu s slovensko zakonodajo mora vlada pred dokončno potrditvijo kandidata njegovo ime poslati v državni zbor, kjer kandidata čaka predstavitev pred delovnim telesom, pristojnim za evropske zadeve, ki o njem glasuje in poda mnenje z obrazložitvijo. Vendar to mnenje za vlado ni obvezujoče. Za tem sledi še predstavitev kandidata v Bruslju. Ursula von der Leyen naj bi pogovore s kandidati začela sredi avgusta, nato pa jim bo porazdelila področja, za katera bodo pristojni. Predvidoma oktobra oziroma novembra bodo sledila zaslišanja in potrjevanje kandidatov na pristojnih odborih evropskega parlamenta, nova komisija pa bi lahko po potrditvi v evropskem parlamentu mandat nastopila proti koncu leta.
