Poročilo z naslovom Premalo zaščitena in preveč omejena: stanje pravice do protesta v 21 evropskih državah razkriva vseevropski vzorec represivnih zakonov, uporabe nepotrebne ali čezmerne sile, samovoljnih aretacij in pregonov, neupravičenih ali diskriminatornih omejitev ter vse večje uporabe invazivnih tehnologij nadzora, ki sistematično krčijo pravico do protesta. Pod drobnogledom poročila je 21 držav, vključno s Slovenijo, vključuje pa tudi priporočila, kako naj države pravico do protesta varujejo v skladu z mednarodnim pravom in preprečijo njeno spodkopavanje. Kot pove generalna sekretarka Amnesty International Agnès Callamard: »Raziskava kaže skrb vzbujajočo sliko napadov na pravico do protesta na vseevropski ravni. Po vsej celini oblasti ovirajo, odvračajo, blatijo in nezakonito kaznujejo ljudi, ki miroljubno protestirajo.« Poudarja, da je skrb vzbujajoč predvsem trend, ko oblasti protestnikom in protestom jemljejo legitimnost. Raziskava je namreč pokazala, da je v vseh 21 državah prisotna retorika oblasti, ki protestnike označuje za teroriste, kriminalce, tuje agente, anarhiste in ekstremiste. Ta negativna retorika se nato uporabi za upravičevanje uvajanja vse bolj restriktivnih zakonov.
Pretirana in nepotrebna
uporaba sile
Poročilo ugotavlja, da je v vseh 21 državah policija zoper protestnike zelo pogosto uporabila pretirano silo. V prijavljenih incidentih je šlo za resne in včasih trajne poškodbe, vključno z zlomljenimi kostmi ali zobmi. Amnesty International Francija poroča celo o protestniku, ki je zaradi policijske sile izgubil oko, pogosto pa pride do poškodb oči in hujših poškodb glave. V Belgiji, Franciji, Sloveniji, Srbiji, Švici ter na Finskem in Poljskem je policija uporabila čezmerno silo proti mladoletnim osebam, še piše v poročilu. V kar 13 od 21 držav je ob tem policija po uporabi čezmerne sile nekaznovana ali pa za dejanja ne odgovarja. Med temi trinajstimi državami je navedena tudi Slovenija.
Vse več tehnologije
za nadzor nad ljudmi
Poročilo ugotavlja, da države vse pogosteje uporabljajo novo tehnologijo in različna orodja nadzora za izvajanje ciljno usmerjenega in množičnega nadzora protestnikov. To vključuje sledenje in spremljanje dejavnosti ter zbiranje, analiziranje in shranjevanje podatkov. Posledično se je povečala uporaba tehnologije za prepoznavanje obrazov, ki jo organi kazenskega pregona aktivno uporabljajo v 11 državah, zajetih v poročilo, še šest pa jih te vrste tehnologij namerava uvesti. Pri Amnesty International menijo, da uporaba tehnologije prepoznavanja obrazov za identifikacijo protestnikov pomeni vsesplošen množični nadzor in da noben zaščitni ukrep ne more preprečiti škode, ki jo povzroči.
Kakšno je stanje v Sloveniji
Pri Amnesty International Slovenija so se osredotočili predvsem na dogajanje od leta 2020 do leta 2022, ko je bila pravica do protesta najbolj ogrožena. Kot so zapisali v poročilu, je vlada v tem obdobju sprejela več odlokov, s katerimi je omejila in tudi popolnoma prepovedala shode. V tem obdobju je policija večkrat uporabila čezmerno silo, pretepla protestnike ter jih brez pravne podlage popisovala in pridrževala na policijski postaji. »V poročilu poleg spornega ravnanja oblasti v letih 2020–2022 opozarjamo tudi na sporne določbe zakonodaje. Žal zakon o javnih zbiranjih ostaja nespremenjen, čeprav je na več mestih pomanjkljiv, saj ne ureja postopanja policije dovolj natančno, zaradi česar še zmeraj prihaja do nadlegovanja protestnikov s strani policije in drugih nosilcev oblasti,« je povedala direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel in dodala: »Amnesty International zato poziva slovensko vlado, naj zagotovi, da bodo v Sloveniji mirni protestniki zaščiteni pred kaznovanjem in nadlegovanjem, med drugim tudi tako, da čim prej pristopi k sistemski spremembi zakona o javnih zbiranjih.« Slovenski del poročila torej ugotavlja, da je bilo ravnanje oblasti med letoma 2020 in 2022 diskriminatorno do protestnikov, nekaterih pravic za miren shod pa državljani še vedno nimamo zagotovljenih.
Evropske vlade so uvedle obsežne omejitve
Raziskava je pokazala, da so bili razlogi oblasti za obsežne omejitve protestov pogosto lažni, vlade so pogosto uporabile »nacionalno varnost« in »javni red« kot izgovor za zatiranje miroljubnega izražanja drugačnega mnenja. Miroljubna državljanska nepokorščina, kjer gre za premišljeno kršenje zakona na podlagi vesti, je zaščitena s pravico do mirnega zbiranja. Kljub temu jo države vedno bolj opredeljujejo kot »grožnjo« javnemu redu in nacionalni varnosti ter se nanjo odzivajo na vse bolj stroge načine. Catrinel Motoc, višja izvajalka kampanj v regionalni pisarni Amnesty International za Evropo, je ob predstavitvi poročila dejala: »Tvegamo, da se bo pravica do protesta v Evropi izvotlila, saj se ljudje, ki protestirajo na ulicah, soočajo s plazom vse bolj represivnih omejitev, kazenskih sankcij, nasilja države, diskriminacije in vseprisotnega nadzora.« In dodala: »Proteste je treba omogočati, ne utišati, obstoječo represivno mrežo zakonov pa je treba preoblikovati v skladu z mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic.«
