Poletni meseci veljajo za čas, ko meje Evropske unije nedovoljeno prečka povečano število migrantov. Tako imenovani poletni migrantski val od držav zahteva pripravljenost, povečan nadzor in dovolj zmogljivosti v azilnih domovih za tiste, ki izrazijo namero za mednarodno zaščito. Prav zaradi slednjega je vlada v začetku leta sprejela ukrep, v skladu s katerim bo na nekaterih mejnih prehodih vzpostavila začasne azilne izpostave in s tem zagotovila zadostne zmogljivosti v primeru poletnega migrantskega vala. V nasprotju s preteklimi leti pa letos v EU ni prišlo do bistvenega povečanja nedovoljenih prehodov meja; ponekod je teh celo manj kot leta prej. Pred tednom dni je Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) objavila poročilo o številu nedovoljenih prehodov na zunanjih mejah Evropske unije za prvo polovico leta 2024. V prvih šestih mesecih je meje z Unijo prečkalo 94.000 migrantov, kar je po navedbah Frontexa kar 30 odstotkov manj kot leta 2023.
Največji upad na balkanski poti
Ko je leta 2015 Evropo zajel migrantski val, sta glavni in najbolj obremenjeni migrantski poti postali balkanska in sredozemska pot. Prvič po letu 2015 je Frontex na teh poteh zaznal večji upad nedovoljenih prehodov evropske meje. Na sredozemski poti, ki je še pred letom dni veljala za pot z največ nedovoljenimi prehodi migrantov v Evropi, je Frontex zaznal kar 61 odstotkov manj prehodov meje v prvi polovici leta kot v enakem obdobju lani. Junija je prek Sredozemlja v Evropsko unijo tako prišlo 4500 migrantov, kar je 71 odstotkov manj kot leta 2023. Še večji upad nedovoljenih prehodov je Frontex zaznal na balkanski poti, torej tisti, ki najbolj vpliva na Slovenijo. Med januarjem in junijem letos je po balkanski poti prispelo do meja Evropske unije in jih prečkalo kar 72 odstotkov manj migrantov kot v enakem obdobju lani.
Nova pot prek Kanarskih otokov
Kljub velikemu upadu na dveh najbolj obremenjenih migrantskih poteh pa je Frontex zaznal nekaj porasta na dveh mejnih obrobjih Evrope. Zaradi ukrajinsko-ruske vojne se je povečalo število ljudi, ki iz Ukrajine ali Rusije prebegnejo v Evropo. Posledično Frontex zaznava 148-odstotni porast nedovoljenih prehodov na vzhodnoevropski meji. Večino teh prehodov opravijo ukrajinski državljani, prehodi meje pa se z vsakim ruskim napadom na Ukrajino še povečajo.
Največji porast nedovoljenih prehodov evropske meje je Frontex v zadnjega pol leta zaznal na Kanarskih otokih. Migranti iz določenih držav se namreč lahko na Kanarske otoke odpravijo brez vizuma ali s kupljenim vizumom, nato pa pot proti Evropi nadaljujejo prek Španije. Posledično je bilo nedovoljenih prehodov meje kar 174 odstotkov več kot lani. Podoben porast je Frontex zaznal leta 2023 v Maroku, saj so migranti tja prav tako lahko pripotovali brez vizuma.
Stanje v Sloveniji skoraj nespremenjeno
Za podatke smo prosili tudi generalno policijsko upravo, ki vodi statistiko nedovoljenih prehodov slovenske meje. Med januarjem in julijem letos so na vseh notranjih mejah obravnavali 22.901 nedovoljen vstop, kar je le 0,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Posledično poletnega migrantskega vala, kot smo ga bili vajeni leta prej, za zdaj ni. To pomeni, da imamo trenutno v azilnem domu in obeh azilnih izpostavah dovolj prostora. Ali bo vlada vseeno vzpostavila azilne izpostave na nekaterih mejnih prehodih, nam ni uspelo ugotoviti. Vsekakor pa podatki generalne policijske uprave sovpadajo z ugotovitvijo Frontexa, da je balkanska pot v prvi polovici letošnjega leta manj obremenjena, zaradi česar je posledično manj nedovoljenih prehodov evropskih meja kot lani.
