Na ljubljanskem okrožnem sodišču so samo od aprila do srede julija prejeli 41 kazenskih zadev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, torej na tihotapljenje migrantov čez mejo. Sam neregularen prehod meje po slovenski in tudi drugih primerljivih zakonodajah namreč ni kaznivo dejanje, je pa kaznivo tihotapljenje ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v državo. V kazenskih postopkih se tako znajdejo tihotapci, ki so v večini primerov tujci, ki zaradi begosumnosti po aretaciji končajo v priporu. Število kazenskih postopkov zaradi tihotapljenja migrantov zato močno obremenjuje zapore, vedno bolj pa tudi sodišča, ki morajo priporne zadeve obravnavati prednostno.
Če so bila sprva na udaru predvsem obmejna sodna okrožja, postaja stanje nevzdržno tudi v Ljubljani, kjer so okrožnim sodnikom morali na pomoč priskočiti okrajni. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so tako spremenili letni razpored dela in na seznam sodnikov, ki sodijo v kazenskih zadevah prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, dodali še 12 sodnikov ljubljanskega okrajnega sodišča, kar pomeni, da praktično celotni kazenski oddelek ljubljanskega okrajnega sodišča, ki šteje 13 sodnikov, pomaga kolegom na okrožnem sodišču.
Da imajo sodišča z obravnavo tihotapljenja migrantov vedno več težav, je že ob letošnji otvoritvi sodnega leta opozoril predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Število tovrstnih kazenskih postopkov se je na slovenskih sodiščih z 248 leta 2020 lani podvojilo že na 500, njihovo število pa še narašča.
Zgrešena zakonska sprememba
Število kazenskih postopkov je seveda neposredno povezano s številom odkritih primerov in podanih ovadb, posredno pa tudi s ponovno vzpostavitvijo nadzora meje s Hrvaško in populističnim dvigom kazni za tihotapljenje migrantov iz leta 2020.
Gre za novelo kazenskega zakonika, ki je rokohitrsko in drastično dvignila kazni za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Predlagal jo je državni zbor, sprejela pa tedanja desnosredinska koalicija v državnem zboru. Novela je najvišje zagrožene kazni za to kaznivo dejanje dvignila celo do višine kazni za uboj, skupinsko posilstvo in najhujše oblike preprodaje prepovedanih drog. Zagrožena kazen za tihotapljenje migrantov se je podvojila in se dvignila na od tri do deset let zapora. Če obtoženi deluje v okviru hudodelske združbe, pridobi nesorazmerno premoženjsko korist ali migrante izpostavi nevarnosti, pa je zagrožena kazen celo do 15 let zapora (prej osem let). Višje zagrožene kazni v praksi med drugim pomenijo, da je na sodišču v tovrstnih zadevah več sojenj v velikem senatu z dvema poklicnima sodnikoma in tremi porotniki.
»Primer takšne nepremišljene naglice je bila ad hoc sprememba 308. člena kazenskega zakonika, ki je prinesla polne zapore, medtem ko sosednje države na tem področju izrekajo pogojne kazni,« je bila pred kratkim na seji odbora za pravosodje kritična vodja sektorja za zakonodajo vrhovnega sodišča Tina Brecelj.
Pravosodna ministrica Andreja Katič je razmislek o spremembi kazenske zakonodaje prav tako že napovedala: »Pobude za spremembe, ki so že podane, gredo v smeri ponovnega znižanja minimuma predpisane kazni v okviru, ki bi omogočil izrek kazni izgona tujca iz države.«
