Nakupovanje v spletnih trgovinah iz tretjih držav je povezano z določenimi tveganji – med drugim z vidika varnosti in kakovosti izdelkov ter varstva osebnih podatkov. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport medtem ugotavljajo, da postajajo prav nakupi v spletnih trgovinah iz tretjih držav vse bolj razširjeni tudi pri nas. »To je posledica širše izbire izdelkov in pogosto nižjih cen,« menijo na ministrstvu.
Zoper kitajskega spletnega trgovca Temu je Tržni inšpektorat RS doslej prejel dve pritožbi, ki se nanašata na morebitno uporabo nepoštenih poslovnih praks in neskladnost proizvodov. »Ker podjetje nima sedeža v Sloveniji, smo prek sistema za sodelovanje med organi, pristojnimi za varstvo potrošnikov v EU, zaprosili za informacije o morebitnih ugotovljenih kršitvah tega ponudnika irski pristojni organ (na Irskem je Temujeva edina pisarna v Evropi, op. p). Ta trenutno ocenjuje pritožbe, da bi ugotovil, ali gre za kršitve zakonodaje o varstvu potrošnikov in katere konkretne kršitve bi to lahko bile,« pravijo na gospodarskem ministrstvu.
Preberite še: Kako varno je nakupovanje na Temuju
Prek Evropskega potrošniškega centra (EPC) Slovenija so medtem na ministrstvu v zvezi Temujem prejeli le dve vprašanji, pri čemer se je eno nanašalo na splošen poziv h kolektivnemu ukrepanju zoper nepoštene poslovne prakse podjetij Shein in Temu, drugo pa na odsotnost navodil za uporabo v slovenskem jeziku.
Inšpektorat nemočen?
Kot je mogoče razumeti ministrstvo, pritožbi slovenskih potrošnikov zoper Temu na tržnem inšpektoratu še nista dobili svojega epiloga. Vprašanje je tudi, ali in kako bo lahko slovenski organ zoper kitajsko podjetje sploh ukrepal. »Potrošniki se morajo zavedati, da je uveljavljanje pravic v razmerju do podjetij s sedežem zunaj EU lahko oteženo ali v praksi celo onemogočeno,« pravijo na ministrstvu. Na tržnem inšpektoratu so namreč pristojni zgolj za reševanje pritožb zoper ponudnike s sedežem v Sloveniji, za reševanje pritožb zoper ponudnike s sedežem v drugi državi članici EU pa Evropski potrošniški center (EPC) Slovenija. »V primeru, da je potrošnik nakup opravil pri prodajalcu iz tretjih držav, se za informacije, kako uveljavljati svoje pravice, in pomoč pri tem lahko poskusi obrniti na morebitne nevladne potrošniške organizacije v državi prodajalca oziroma pristojne organe oblasti za varstvo potrošnikov,« pravijo na gospodarskem ministrstvu.
A četudi tržni inšpektorat, ki sodi pod okrilje gospodarskega ministrstva, nima pristojnosti ukrepanja zoper Temu in podobne trgovce iz tretjih držav, bi lahko na ministrstvu k preprečevanju potencialno tveganih nakupov slovenskih potrošnikov prispevali na druge načine – na primer z ozaveščanjem. Zato nas je zanimalo tudi, kakšne preventivne ukrepe izvajajo na inšpektoratu in ministrstvu oziroma kako slovenske potrošnike ozaveščajo o tveganjih pri nakupovanju na Temuju in podobnih spletnih trgovinah. »Tržni inšpektorat RS deluje preventivno v zvezi s potencialnimi tveganji pri spletnem nakupovanju. Potrošnike redno obvešča o tveganjih z objavami na svoji spletni strani, ki jih povzemajo številni mediji. Sodeluje tudi z mediji z ozaveščanjem v temu namenjenih oddajah in drugih novinarskih prispevkih,« so nam odgovorili in ob tem kot konkreten primer navedli objavo na spletni strani inšpektorata iz marca letos. Gre za splošno opozorilo o pasteh spletnega nakupovanja pri neznanih ali nepreverjenih prodajalcih in prodajalcih iz tretjih držav z naslovom »Povečano število spletnih prevar prodajalcev iz tretjih držav«. Ne Temu ne kakšen drug prodajalec v objavi ni poimensko omenjen. Ali (ena) objava na spletni strani inšpektorata zadošča za dvig ozaveščenosti slovenskih potrošnikov? Na ministrstvu sicer pravijo, da je pritožb zoper Temu v okviru mreže evropskih potrošniških centrov razmeroma malo, s konkretnimi podatki o razširjenosti nakupovanja slovenskih potrošnikov pri trgovcih iz tretjih držav pa ne razpolagajo.
Temu z obljubami evropski komisiji
S težavami, kako zaščititi domačega kupca pred tveganji, ki jih prinaša trgovec iz tretje države, se seveda ne srečujemo samo pri nas, pač pa tudi drugod po EU. Eden od možnih načinov ukrepanja zoper Temu in podobne trgovce je tako tudi ukrepanje na evropski ravni. »Po naših informacijah določene aktivnosti v zvezi s to platformo potekajo tudi pri evropski komisiji, ki je na področju zagotavljanja varnih proizvodov na trgu že stopila v stik z njimi,« pravijo na gospodarskem ministrstvu. Predstavniki evropske komisije so po njihovih besedah tudi že opravili obisk pri Temuju, ki je komisiji obljubil uskladitev z zakonodajo EU do 13. decembra, ko začnejo za spletne tržnice v skladu z uredbo o splošni varnosti proizvodov veljati nove obveznosti.
(Ne)varnost cenejših tehničnih proizvodov
Kadar se potrošniki odločijo za nakupovanje v spletnih trgovinah iz tretjih držav, se morajo torej zavedati, da pravila in jamstva, ki jih imajo pri nakupovanju v Sloveniji in drugod v EU, ne veljajo. Z vidika varnosti proizvodov na primer za večino tehničnih proizvodov, ki so dostopni na trgu EU, veljajo posebni predpisi, ki zahtevajo preverjanje skladnosti z mnogih vidikov, kot so varnost uporabnika, poraba energije, vsebnost nevarnih snovi in podobno. »Proizvajalec mora za ta namen izvesti preverjanje skladnosti in pripraviti ustrezno dokumentacijo ter izdelek ustrezno označiti. Pri proizvodih, ki niso namenjeni na trg EU, te zahteve ne veljajo, zato se potrošnik pri nakupih takih izdelkov izpostavlja večjemu tveganju glede kvalitete izdelkov. Zagotavljanje in preverjanje kakovosti izdelkov za proizvajalca predstavlja strošek, ki se odraža tudi v ceni izdelka, zato so nepreverjeni proizvodi pogosto občutno cenejši od skladnih proizvodov,« so izpostavili na gospodarskem ministrstvu.
Eden od ključnih znakov, da je bil tehnični izdelek proizveden za trg EU, je ta, da je označen z znakom CE. Kupovanje tehničnih izdelkov (električna in elektronska oprema, stroji, plinske naprave itd.) brez oznake CE na ministrstvu in tržnem inšpektoratu odsvetujejo. »Poleg vidika varnosti proizvodov se morajo potrošniki v primeru nakupov pri prodajalcih, ki imajo sedež izven EU, zavedati tudi možnosti slabše kakovosti izdelkov ter tveganja, da izdelki morda niso originalni oziroma ne ustrezajo opisom. Obstajajo pa tudi tveganja z vidika varnosti osebnih podatkov,« še opozarjajo pristojni.
