Kljub odmevni korupcijski aferi iz časa prve Janševe vlade pri nakupu oklepnikov 8x8 je favorit za nakup dodatnih vozil znova finsko podjetje Patria. To je ob robu vrha zveze Nato v Washingtonu prejšnji teden sporočil premier Robert Golob, ki zagotavlja, da bo nakup transparenten in da bo izbrisal pretekli madež. »Skrajno nenavadno«, »bizarno«, »ironija zgodovine«, je slišati tako iz opozicije kot koalicije. V manjših koalicijskih strankah SD in Levica so poleg tega informacijo o tem, kdo je v prednosti pri poslu, izvedeli iz medijev.
Oboji so zaradi tega na eni strani nezadovoljni, ker jih premier s takšnimi potezami znova postavlja v položaj koalicijskega statista, po drugi strani pa zaradi skopih informacij težko komentirajo nameravani nakup. Slišati je tudi, da bi morali biti prioriteti zdravstvo in sociala, ne pa nabava orožja. Na mizi je skratka več vprašanj kot odgovorov, saj poleg tega, da nameravamo kupiti 106 vozil za 695 milijonov evrov, ni jasno, kakšna vozila po konfiguraciji sploh kupujemo, kje jih bomo hranili, kakšna bodo usposabljanja in kdo jih bo ob kadrovskem deficitu v Slovenski vojski sploh vozil.
O različnih problematičnih vidikih vnovičnega kupovanja pri Fincih smo med drugimi govorili z nekdanjima obrambnima ministroma Ljubico Jelušič in Karlom Erjavcem ter državnim sekretarjem iz časa Šarčeve vlade Klemnom Grošljem. »Na prvi pogled je res nenavadno, da se vlada vrača k proizvajalcu, ki je bil pred leti sinonim za korupcijske afere. Pa tudi prva pogodba s Patrio je bila prekinjena v zelo sovražnem vzdušju,« je povedala Ljubica Jelušič.
Z Erjavcem, ki je obrambni resor vodil v kritičnem obdobju prve Janševe vlade, se strinjata, da Slovenija brez nakupa oklepnikov 8x8 ne more zgraditi srednje bataljonske bojne skupine, kar je v okviru Nata obljubila že pred dvajsetimi leti. To odlašanje ter konstantno spreminjanje načrtov in izbora proizvajalcev skozi leta sicer samo še draži nakup oklepnikov. Grošelj je glede patrij povedal, da gre za dobra vozila s poznanimi standardi, pri čemer opozarja, da je ključnega pomena, da država tokrat kupi tipska vozila, to je zgrajen oborožitveni sistem. In ne kot prvič, ko smo kupovali zgolj »avto« oziroma platformo, na katero smo dodajali oborožitev in se pri tem močno opekli. Na obrambnem ministrstvu so nam zagotovili, da gre tokrat, z izjemo radijskih naprav, za nakup integrirane celote.
Večstomilijonski popravni izpit
Med naštetimi dilemami in pomisleki sicer pri novem velikem oborožitvenem nakupu zagotovo prednjači politična dimenzija. Tako v splošni javnosti kot med politiki je glede na pretekle izkušnje upravičeno prisotna bojazen glede korupcije. »Žal je afera Patria zaznamovala vse kasnejše večje nakupe vojaške opreme in oborožitve v Sloveniji. V naši družbi vedno obstaja in bo obstajalo nelagodje, ko se napove večji vojaški nakup, sploh če se napove nakup patrij. Tudi besedna zveza 'transparentnost nakupa', ki jo je, kot nekoč minister Erjavec, tokrat uporabil predsednik vlade Robert Golob, ne pomirja,« je komentirala situacijo dr. Maja Garb s katedre za obramboslovje na ljubljanski FDV. Sogovornica sicer meni, da nakupi po sistemu država državi, kar je napovedal premier Golob, nekoliko zmanjšajo nevarnosti korupcije in vplivov iz politično-gospodarskih omrežij. »Pa tudi vojaki bi bili verjetno patrij veseli, saj so bile že pri prvem nakupu dobro ocenjene. Nakup sistema enake vrste je prav tako dober zaradi vzdrževanja in licenc.«
Tudi Erjavec je poudaril, da so z vidika tega, da jih že imamo in poznamo, patrije najbolj primerne za nakup. »Seveda so tveganja s poslom. V vsakem vojaškem poslu delujejo različni lobisti v imenu različnih proizvajalcev. Eno izkušnjo sicer že imamo, zaradi česar upam, da bo postopek med vladama transparenten in da ministrstvo za obrambo pozna točno konfiguracijo teh vozil. To je bil namreč vedno problem, saj sta vojska in vojaška stroka imeli različne poglede na to, kakšno udarno moč potrebuje srednja bataljonska bojna skupina. Če to ni dobro definirano, bo vse skupaj še nekaj časa trajalo.«
Ljubici Jelušič, ki je na čelu obrambnega resorja sedela v času vlade Boruta Pahorja, se pri sedanjem poslu zdi čudno že to, da so Finci pristali na pogajanja s Slovenijo, saj da so z nami imeli samo izgubo: »Res pa je, da zdaj pogajanja ne potekajo s podjetjem neposredno, temveč z lastnikom, finsko vlado. Vlado države, ki je pomembna nova članica Nata. Tega ne smemo pozabiti, kajti pred leti je bila Finska samo članica EU, danes pa ima ta država v evropski varnostni strukturi bistveno večjo vlogo. Za našo vojsko bi bilo zagotovo zelo dobro, če bi se vladi dogovorili za nakup.«
Vsi hvalijo sistem vlada vladi
Tako kot vsi drugi sogovorniki Ljubica Jelušič dodaja, da je dobro za nakup, da bo izveden po sistemu vlada vladi, da se ni treba pogajati neposredno s proizvajalci za majhno število vozil, pač pa se bo finska vlada v imenu obeh držav pogajala o konfiguracijah in ceni. »Pri prvem nakupu se je pokazalo, da Slovenija preprosto nima dovolj usposobljenih strokovnjakov za pogajanja o tako zahtevnih sistemih.« Vlada sicer poudarja, da bodo tako izločeni vsi posredniki in provizije. »Samo ime patria še ne pomeni korupcije, saj bo posel, če bo, izpeljan med državama in bo nad vsem bdelo finsko ministrstvo. Brez slovenskih posrednikov, kot je bil to primer takrat. Skratka, podobno kot pri vožnji z motorjem. Ni motor kriv za nesrečo, temveč način vožnje,« pravi zdaj že bivši minister Marjan Šarec. Pri tem velja izpostaviti, da prva afera ni nastala na grbi raznih riedlov in wolfov, pač pa je te ljudi poklicalo tedanje slovensko obrambno ministrstvo, ki je vodilo razpisni postopek. Dodajmo, da je sedanje obrambno ministrstvo, ki naj bi bilo poleg finskega jamstvo, da ne bo šlo nič narobe, lani umaknilo sporen razpis za vojaški resničnostni šov, potem ko je nad njim visela senca klientelizma.
Pri potencialnem novem nakupu patrij se poleg tega pojavljajo celo nekatera ista imena. Eno takšnih je državni sekretar Damir Črnčec, ki je v času prve Janševe vlade kot vodja obveščevalno-varnostne službe Erjavcu zagotavljal, da s poslom s finskim podjetjem ni nič narobe. Na obrambnem ministrstvu so sicer zatrdili, da je tokrat usklajevanje vseh projektnih aktivnosti izključno v pristojnosti projektne skupine. »Komunikacija je potekala preko obrambnih resorjev držav, iz katerih so ponudniki. Minister Marjan Šarec in državni sekretar dr. Damir Črnčec v času vodenja postopka za nakup bojnih kolesnih vozil 8x8 nista imela nobenih pogovorov niti kakšnih drugih kontaktov s predstavniki finskega ponudnika.« Te aktivnosti so se izvajale lani in letos. Ministrstvo je lani jeseni poslalo dopis za oddajo ponudb ZDA (stryker), Finski (patria), Poljski (rosomak), Romuniji (piranha) in Italiji (frecia) ter prejelo odgovore od vseh. K oddaji končne ponudbe ni pozvalo le ZDA. Je katerega izmed ponudnikov že izločilo? »Te informacije so navedene v potrjenem investicijskem programu, ki je označen s stopnjo tajnosti.« Postopek nakupa bo predvidoma končan do konca leta.
Nakup patrij – afera brez pravega epiloga
Prvi nakup finskih oklepnikov je spremljala odmevna korupcijska afera. Potem ko je parlament leta 2004 potrdil nakup 135 srednjih bojnih kolesnih vozil, je ministrstvo za obrambo v času prve Janševe vlade leta 2006 na razpisu za dobavo oklepnikov 8x8 za Slovensko vojsko izbralo podjetje Rotis, ki je zastopalo finsko podjetje Patria. Sklenjeni posel je bil vreden več kot 278 milijonov evrov.
Finska televizija YLE je leta 2008 v oddaji Resnica o Patrii objavila, da naj bi takratni slovenski premier Janez Janša od Patrie prejel podkupnino. Leta 2013 so bili Janša, brigadir Tone Krkovič in direktor Rotisa Ivan Črnkovič na ljubljanskem okrajnem sodišču spoznani za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnikov. Janšo so obsodili na dve leti zapora.
Kazen je nastopil leta 2014. Na poti v zapor ga je spremljala množica podpornikov. Tudi takratni politični sopotnik Damir Črnčec, ki se je pozneje politično povezal z Marjanom Šarcem. Obsojeni so se sicer pozneje obrnili tudi na ustavno sodišče, ki je leta 2015 razveljavilo sodbe v zadevi Patria in sklenilo zadevo vrniti v ponovno odločanje na ljubljansko okrajno sodišče, a je to stranke obvestilo, da je kazenski postopek zastaral.
Leta 2012 je ministrstvo za obrambo s podjetjema Rotis in Patria doseglo sporazum, po katerem je Slovenija ustavila nabavo vozil pri 30 patriah. Tudi finsko tožilstvo je decembra 2012 vložilo obtožnice zoper šest nekdanjih vodilnih uslužbencev Patrie zaradi podkupovanja in industrijskega vohunjenja pri prodaji oklepnikov v Sloveniji. Zoper enega je bila obtožba zaradi zastaranja umaknjena, preostali pa so bili leta 2015 dokončno oproščeni obtožb.
Na dunajskem deželnem sodišču se je prav tako leta 2012 začelo sojenje peterici, ki je bila med drugim obtožena podkupovanja in industrijskega vohunjenja. Prvoobtoženi Wolfgang Riedl je bil leta 2013 spoznan za krivega v več točkah obtožnice, med drugim za podkupovanje v Sloveniji. Trije soobtoženi so bili oproščeni.
