Pred dnevi smo v Dnevniku poročali, koliko dela z obcestnimi prodajalci sadja in zelenjave je imela finančna inšpekcija samo letos. Kršitve so ugotovili pri skoraj tretjini pregledov, izrekli za 71.000 evrov glob in priznali: »Izrečene globe v večini primerov niso plačane in izterjane.« Pravne osebe, ki se gredo ta posel, imajo namreč v Sloveniji le poštne nabiralnike, živijo pa v tujini, zato jim položnic in vabil na sodišče ne morejo vročiti. Za nameček podjetje, ki dobi kazen, zaprejo in takoj ustanovijo drugo. Enako je z bančnimi računi.

Pomanjkljiva higiena ne ogroža zdravja?

Tudi inšpekcija za varno hrano je neskladja ugotovila v približno tretjini pregledov. Toda podrobnejše ugotovitve zadnja leta skriva pred potrošniki. To zlasti velja za imena kršiteljev in točno lokacijo stojnic, da bi se jim lahko kupci izognili. Zaupali so nam zgolj to, da so pomanjkljivo sledljivost sadja in zelenjave ugotovili na dveh lokacijah v Celju, na treh v Ljubljani in na eni v Grosupljem. Zanimalo nas je tudi, za katero vrsto sadja in zelenjave prodajalci niso mogli dokazati, od kod izvira, a smo od uprave dobili odgovor: »Podatkov o neskladnostih ne zbiramo glede na posamezno vrsto sadja ali zelenjave.«

V dveh primerih (Dobrava in Medvode) so inšpektorji ugotovili neustrezno kakovost. Na deklaraciji je bila namreč navedena kakovost 1, potrošnikom pa so v resnici ponujali blago slabše kakovosti.

Nadalje so inšpektorji v 21 primerih (Dobrava, Trbovlje, Celje, Dole, križišče izvoz Ivančna Gorica, Brezovica pri Ljubljani, Peruzzijeva Rudnik, Kamnik, Ljubljana, Medvode) odkrili pomanjkljive označbe kakovostnega razreda, sorte ali porekla. V skopem poročilu inšpekcije za varno hrano je tudi pisalo, da so na enajstih prodajnih mestih naleteli na pomanjkljivo higieno.

Zanimali so nas kraj in ime pravne oziroma fizične osebe, ki organizira prodajo, kaj konkretno je bilo narobe in ali je bilo ogroženo zdravje potrošnikov. Uprava nam je sporočila le približne lokacije. To so Dobrava, Portorož, Dragonja, Celje, Ljubljana, Grosuplje in Brezovica pri Ljubljani. Pojasnili so še, da so se neskladnosti med drugim nanašale na to, da prodajalci niso imeli soglasij za uporabo sanitarij ter pripomočkov za higienizacijo rok in opreme. Kljub temu je uprava zatrdila: »V obravnavanih primerih zdravje potrošnikov neposredno ni bilo ogroženo.«

Večplastna in kompleksna problematika

Inšpektorji za varno hrano so prodajalcem sadja in zelenjave letos izrekli za okoli 30.000 evrov glob, lani za 16.000, leta 2021 za 42.000 evrov ... V zadnjih petih letih so na sodišča vložili tudi enajst obdolžilnih predlogov za zaseg predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek. To naredijo pri ponavljajočih se prekrških. Na podlagi obdolžilnega predloga inšpektorjev lahko namreč sodišče odredi odvzem predmetov še pred izdajo sodbe o prekršku.

Na podlagi zapisanega smo upravo za varno hrano tudi vprašali, kako velik problem je po njihovi oceni obcestna prodaja sadja in zelenjave. Dobili smo tale filozofski odgovor: »Na splošno – tako tudi razumemo vaše vprašanje – ugotavljamo, da je problematika prodaje na stojnicah večplastna in kompleksna, zato terja tudi takšen pristop pri njenem reševanju.«

V Avstriji so pravila stroga in preprosta

Nad anarhijo z obcestno prodajo sadja in zelenjave v Sloveniji je v nasprotju z inšpekcijo za varno hrano presenečena Marinka Mader - Tschertou, kmetijska svetovalka v kmetijsko-gozdarski zbornici avstrijske Koroške in hkrati kmetovalka na visokogorski kmetiji v bližini meje s Slovenijo. »Na Koroškem ne poznam primera, da bi kdo prodajal na obcestnih stojnicah. Na Gradiščanskem, kjer imajo kmetje veliko sadja in zelenjave, morajo imeti dovoljenje okrajnega glavarstva za prodajo na za to posebej določenem zemljišču. Ta so last dežele ali države. Na državni zemlji brez dovoljenja ne moreš ničesar prodajati. To ne gre, in če bi se kdo pojavil, bi mu policija takoj vse zasegla. Prodaje sadja in zelenjave na obcestnih stojnicah ne sme biti že zaradi varnosti, zato sem presenečena, da država Slovenija dopušča, da se to dogaja na njenih zemljiščih,« nam je dejala sogovornica.

Dodala je, da imajo nekateri kmetje na avstrijskem Koroškem samopostrežne hišice, v katerih ponujajo svoje pridelke, kupci pa lahko kadar koli vanje vstopijo s posebno kartico. »Če kdo prodaja tudi pridelke drugih kmetov, mora imeti vsakega od njih na seznamu, razvidno mora biti tudi, kdo kaj ponuja. Vsak posebej si prodano potem obračunajo. Če tega ni, se mora prodajalec registrirati kot podjetnik. V tem primeru mora imeti opravljen izpit za trgovca,« nam je še povedala Marinka Mader - Tschertou, ki odločevalcem v Sloveniji predlaga: »Najti je treba rešitev, ki bo sprejemljiva za kmete, hkrati pa bo tujcem preprečila, da preprodajajo ob cestah.«

Imajo na upravi za varno hrano naposled kakšno rešitev? »Spremembe zakonodaje, ki bodo zadevale tudi področje prodaje na tržnicah, so načrtovane in deloma že v pripravi,« so nam odgovorili.