Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se je januarja letos spremenilo v obvezni zdravstveni prispevek, ki je s 35 evri enak za vse. Trenutna enotna premija je krivična, saj ne upošteva premoženjskega stanja državljanov in tako bolj prizadene tiste z nižjimi dohodki. Koalicija je v zvezi s tem že lani obljubila, da bo do leta 2025 uvedla drugačen, bolj solidaren sistem zavarovanja. Ob polčasu koledarskega leta smo preverili, kako daleč so načrtovane spremembe in kakšne sploh bodo. Bo šlo za progresivni prispevek? Ali celo še naprej za enoten znesek? Se še ne ve. Na ministrstvu za zdravje namreč odgovarjajo, da so predlogi različnih višin obveznega zdravstvenega prispevka še v medresorskem in koalicijskem usklajevanju.
Glede na odgovore ministrstva, ki smo jih prejeli, so na mizi zelo različne možnosti. »Možnih je več scenarijev, preučujemo na primer tudi možnost trganja prispevka od neto in ne od bruto plače, pa vpliv vezave prispevka (nad določeno višino) na višino mesečne plače oziroma dohodkov,« sporočajo z zdravstvenega ministrstva. Na tej točki torej še ni povsem izključeno niti nadaljnje plačevanje v enakem znesku za vse. »Vpliv rešitev na zavezance, delodajalce in tudi na organe, ki bi morali sistem administrativno podpreti in izvajati, je treba pred uvedbo katerekoli rešitve podrobno preučiti,« še dodajajo. Po uskladitvi z drugimi resorji bo predlog predvidoma poslan v parlament jeseni.
In koliko časa bomo še plačevali po 35 evrov mesečno. Vsi zavarovanci bodo obvezni zdravstveni prispevek plačevali 35 evrov mesečno do vključno februarja, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje, spremembe za zagotovitev solidarnosti pa naj bi uveljavili s 1. januarjem. Rešitve iščejo skupaj z ministrstvom za finance: »Prispevek bi radi oblikovali tako, da bi bil čim bolj pravičen in da organom, ki skrbijo za pobiranje tega prispevka, ne bi povzročal administrativnih zapletov, delodajalcem pa ne težav pri obračunu plač.«
V koaliciji so sicer, kot rečeno, lani ob sprejemu zakonodaje poudarjali, da naj bi solidaren sistem zavarovanja, ki so ga napovedali do konca letošnjega leta, temeljil na osebnem prihodku – da bi torej tisti, ki zasluži več, plačeval več od tistega, ki zasluži manj. V praksi je to obrnjeno na glavo. Trenutno tisti z višjimi prihodki efektivno plačujejo celo manj kot tisti z nižjimi dohodki. Po spremembah se namreč obvezni zdravstveni prispevek, ki je enak za vse, šteje za obvezni prispevek za socialno varnost, pri čemer se za ta znesek zmanjša davčna osnova. Najrevnejši, ki dohodnine sploh ne plačujejo, so tako edini, ki se jim razpoložljivi dohodek tudi dejansko zmanjša za celotni znesek prispevka. Zagovornik načela enakosti je poslance že lani poleti pozval, naj obvezni zdravstveni prispevek oblikujejo progresivno glede na dohodek zavezancev.
Spomnimo, da je maja lani v javnost prišel predlog Levice za progresivni prispevek, a je premier Golob zadevo takrat kot »brezpredmetno« pospravil z mize. Pred mesecem dni smo poleg tega poročali o finančnih učinkih preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v prvem petmesečju. Čeprav se je skupni priliv v zdravstveno blagajno povišal, višina obveznega prispevka ostaja finančno nevzdržna. Zaradi preoblikovanja zavarovanja so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije že lani za letos napovedali primanjkljaj v višini 140 milijonov evrov.
