Na ministrstvu za zdravje z javim pozivom ponovno iščejo ambulante družinske medicine, ki bi bile pripravljene ob kadrovskih okrepitvah sprejemati dodatne paciente. V tem primeru se bodo medicinske sestre, ki so doslej pokrivale po dve ambulanti, v celoti posvetile eni sami, a njihova vloga še ni povsem razjasnjena. Po prvem pozivu se je za takšno možnost odločilo 26 ambulant, v vrsti krajev pa se nanj niso odzvali. Pomisleki, da bi se morali tovrstnih sprememb lotiti drugače, spremljajo tudi aktualni poskus.
Znova z enakimi pogoji
Ukrep je premalo ambiciozen, meni Rok Ravnikar, predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Povečevanje števila vpisanih bolnikov je ob siceršnji presežni obremenitvi velike večine ambulant po njegovih besedah v nasprotju z interesi bolnikov in zdravstvenih delavcev. »Ker gre za ponovljeni ukrep z enakimi razpisnimi pogoji, je to kvečjemu še en odraz nerazumevanja razmer, vzrokov in potreb v osnovnem zdravstvu. Okrepljena primarna raven je v vsakem javnem zdravstvu osnovni temelj, a bodo po letih zanemarjanja za spremembo trendov potrebni bistveno bolj konkretni ukrepi,« ugotavlja Ravnikar. Na konkretne korake za izboljšanje pogojev dela, kot so višje plače, zmanjšanje administrativnih bremen in digitalizacija z naprednimi aplikacijami, v osnovnem zdravstvu še čakajo, je dodal.
Tudi prenašanje kompetenc z zdravnikov na drugo osebje še ni zadovoljivo urejeno, opažajo v zbornici. Na eni strani gre za vprašanja o pooblaščanju sodelavcev za določena opravila in za izboljšanje organizacije dela znotraj posameznih timov, na drugi strani pa za prenos kompetenc z usposabljanjem nezdravniškega osebja za samostojno delo s pacienti, je spomnil Ravnikar.
Znatno manj »prostih« ambulant
Ukrep ministrstva za zdravje bi bil učinkovit, če bi bil predhodno zagotovljen uspešen prenos dela pooblastil z družinskega zdravnika na medicinsko sestro, predvidevajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Istočasno bi bila v takem primeru potrebna opredelitev dodatnih pacientov v ambulantah družinske medicine, menijo.
Na podlagi vladne uredbe lahko zdravnik dodatne vpise za zdaj zavrne pri meji 1895 glavarinskih količnikov, ki so odvisni od števila in starosti pacientov. Ob zaposlovanju dodatnih medicinskih sester bi morali v ambulantah pristati na dvig obremenitev za 300 glavarinskih količnikov. Po podatkih ZZZS je obstoječi prag 1895 glavarinskih količnikov sicer za petino nižji od trenutne povprečne obremenitve družinskega zdravnika.
Možnost izbire zdravnika se ob upokojevanju zdravnikov z večjim številom pacientov, ker naslednikom ni treba sprejeti toliko vpisov, še zmanjšuje. Prostih ambulant družinske medicine je bilo konec junija tako le še 65 oziroma sedem odstotkov, pred letom pa so lahko pacienti izbirali med 95 oziroma desetimi odstotki tovrstnih ambulant. Brez zdravnika je bilo konec junija 141.827 ljudi v Sloveniji, 4736 več kot na zadnji dan lanskega leta. Izdatki za ambulante družinske medicine so se med letoma 2013 in 2023, ko so znašali že skoraj 254 milijonov evrov, več kot podvojili. V zadnjem desetletju je začel delovati tudi dodaten 101 tim družinske medicine. Na podlagi letošnjega razpisa, ki sicer še ni zaključen, bodo v zdravstvu delovali dodatni trije.
Pomisleki, ki se ponavljajo
Po mnenju ZZZS bi bilo v teh okoliščinah poleg dviga meje, ki omogoča odklanjanje pacientov, smiselno tudi povečevanje vpisa na študij medicine. Rešitve vidijo še v zaposlovanju zdravnikov iz tujine, krajši specializaciji in opredeljevanju pacientov pri specializantih od drugega ali tretjega leta specializacije dalje. Spomnimo, da se je mogoče za zdaj vpisati le pri specializantih v četrtem letu specializacije, a se tudi ta možnost še ni zares uveljavila.
Med 26 ambulantami, ki so se odzvale na prvotni poziv za delo z dodatnimi medicinskimi sestrami, jih je osem v zdravstvenih domovih, vse preostale so pri koncesionarjih. V Ljubljani, kjer so težave prebivalcev z izbiro zdravnika izrazito hude, se v ambulantah za to možnost niso odločali. V osnovnem zdravstvu so imeli že prvič pomisleke zaradi dodatnih obremenitev, ki so se obetale, pa tudi zaradi nejasnosti glede bodočih nalog medicinskih sester.
