Z vlade so včeraj sporočili, da so preučili dopolnilno odločbo ustavnega sodišča, ki je konkretno določila način zvišanja sodniških plač, in zato umaknili svoj predlog zakona o uvrstitvi funkcij sodne oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede. S predlogom zakona se je vladi spomladi mudilo, saj je z njim zamujala skoraj pol leta, hkrati pa so želeli prehiteti ustavno sodišče. 23. maja so tako na vladi potrdili besedilo zakona in ga poslali v parlament, ustavno sodišče pa je nato 30. maja objavilo dopolnilno odločbo, s katero je določilo, na kakšen način se mora odpraviti protiustavno nesorazmerje med plačami sodnikov in plačami funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti.
Vlada z odločitvijo ustavnega sodišča ni bila zadovoljna in je sprva vztrajala pri svojem predlogu zakona, ki bi plače sodnikov na prvi stopnji dvignil za tri plačne razrede, plače višjih za dva, vrhovnih pa za en plačni razred. V teh dneh pa so se odločili, da svoj predlog vendarle umaknejo iz državnega zbora.
Izplačati morajo tudi
poračun za nazaj
Kot je razvidno iz parlamentarnega gradiva, je že sodni svet opozoril, da je dopolnilna odločba ustavnega sodišča neposredno izvršljiva, zaradi česar je vladni predlog postal povsem odveč. Vlada in državni zbor bosta v prihodnosti sicer v vsakem primeru morala pripraviti in sprejeti sistemski zakon, ki bo dolgoročno uredil sorazmernost plač pravosodnih funkcionarjev, začasno pa je že ustavno sodišče določilo, da se morajo sodnikom višje plače obračunati že septembra, torej pri plačah za avgust.
Izvedeli smo, da so na pravosodnem ministrstvu za mnenje zaprosili tudi računsko sodišče in nazadnje sprejeli stališče, da se bodo na podlagi ustavne odločbe neposredno dvignile plače sodnikov rednih sodišč, posredno pa tudi državnim tožilcem in tistim državnim odvetnikom, ki imajo še vedno status funkcionarja. Vsem omenjenim bodo plače za avgust, pa tudi za naprej, določili tako, da bodo plačam iz leta 2012 pribili 26,2 odstotka vrednosti, za kolikor so v tem obdobju zrasle cene življenjskih potrebščin. Ker so se plače v javnem sektorju v tem obdobju nekajkrat zvišale vsem uslužbencem in funkcionarjem, naj bi se plače pravosodnih funkcionarjev dejansko dvignile za okoli 12 odstotkov. Vsem omenjenim pripada tudi poračun razlike v plačah od 3. januarja 2024 dalje. Gre za datum, do katerega bi moral državni zbor z zakonom zagotoviti vzdržen sistem plač za sodnike, pa tega ni storil.
Državni odvetniki
različno plačani za enako delo
Na vladi so bili sprva do dopolnilne odločbe ustavnega sodišča zadržani, predsednik vlade Robert Golob pa je tedaj presenetil z izjavo, da »nekatere stvari so izvedljive, nekatere niso«. V resnici ni imel veliko izbire, če je hotel delovati v okvirih pravne države, saj je dopolnilna odločitev ustavnega sodišča izvršljiva in ima v praksi enak pomen kot sprejeti zakoni.
Sodniki naj bi tako septembra na bančnih računih končno občutili odpravo plačnih nesorazmerij med plačami funkcionarjev posameznih vej oblasti, ob tem pa bodo nastala tudi nova nesorazmerja. Predsednik vrhovnega sodišča bo po novem prejemal višjo plačo od predsednice republike in predsednika vlade, nesorazmerja pa bodo bržkone najbolj boleča v državnem odvetništvu. Nekateri državni odvetniki imajo namreč po starem zakonu o državnem pravobranilstvu še vedno status funkcionarja, medtem ko jih ima večina (po novem zakonu o državnem odvetništvu) status javnega uslužbenca. Trenutno je med 71 državnimi odvetniki 14 funkcionarjev in 57 javnih uslužbencev. Povišica bo veljala samo za funkcionarje, čeprav oboji opravljajo povsem identično delo.
