Šest poslank in poslancev evropske skupine Zelenih in skupina zainteresiranih zasebnikov je izbojevalo delno sodno zmago na splošnem sodišču EU. Sodišče s sedežem v Luksemburgu jim je namreč na podlagi ničnostne tožbe dovolilo dostop do informacij, ki jih od leta 2021 terjajo od evropske komisije in se nanašajo na vsebino pogodb o nabavi cepiv proti covidu-19. Komisija je namreč doslej razkrila zgolj delno počrnjene različice pogodb in se pri tem sklicevala na varstvo zasebnosti in integritete posameznikov ter zaščito poslovnih interesov.

Odločba evropske komisije, s katero je prosilcem omogočila delni dostop do dokumentacije, vsebuje določene nepravilnosti, je sodišče okrcalo evropsko komisijo. Razsodilo je, da so informacije o določbah o odškodninski odgovornosti proizvajalcev v primeru napak na cepivih v javnem interesu. Bruselj namreč ni v zadostni meri dokazal, da bi dostop do teh informacij ogrozil poslovne interese farmacevtskih podjetij, proizvajalk cepiv proti covidu-19.

Komisija tudi ni zadovoljivo razložila, zakaj bi dostop do določb o donacijah in nadaljnji prodaji cepiv ogrozil poslovne interese dobaviteljic.

Brez imen ni mogoče ugotavljati konflikta interesov

Sodišče je v sodbi okrcalo evropsko komisijo tudi zato, ker je zavrnila dostop do dokumentov s sklicevanjem na varovanje zasebnosti. V interesu javnosti je namreč razkritje podatkov, kdo se je v imenu evropske komisije pogajal o nabavi cepiv. »Splošno sodišče ugotavlja, da so osebe, ki so vložile tožbo, ustrezno dokazale poseben namen javnega interesa pri razkritju osebnih podatkov članov te skupine. Šele na podlagi imen, priimkov in podatkov o poklicni ali institucionalni vlogi članov pogajalske skupine je mogoče ugotoviti, ali so člani te skupine v konfliktu interesov ali ne,« je zapisalo sodišče, ki je odločitev objavilo dan pred glasovanjem evropskega parlamenta o drugem mandatu Ursule von der Leyen za predsednico evropske komisije.

»Morali smo najti ravnovesje med pravico javnosti, vključno z evropskimi poslanci, do informacij in pravnimi zahtevami, ki izhajajo iz pogodb in bi lahko povzročile odškodninske zahtevke na račun davkoplačevalcev,« je svoje ravnanje utemeljevala evropska komisija. V sporočilu za javnost je izpostavila, da je sodišče vendarle v pretežni meri sledilo njenim argumentom in ji pritrdilo, da zaščita poslovnih interesov zajema klavzule pogodb o lokaciji proizvodnih območij, o določbah o pravicah intelektualne lastnine, o pologih ali predujmih in o urnikih dostave. »Komisija je v skladu s svojo institucionalno vlogo odgovorna za zagotavljanje odsotnosti kakršnega koli navzkrižja interesov, prav tako je dolžna varovati zasebnost in osebne podatke zadevnih posameznikov,« je še zapisala. V prihodnjih dneh bodo v komisiji pretehtali, ali se je smiselno pritožiti na sodbo. Rok za vložitev pritožbe poteče čez 70 dni.

Evropski zeleni pozdravili odločitev sodišča

V politični skupini zelenih, ki so vložili eno od tožb, so pozdravili odločitev Sodišča EU, je poročala STA. »Pomembno je, da je sodišče potrdilo pomen preglednosti, saj je ta ključna za boj proti skepticizmu do cepiv in nezaupanju državljanov v javne institucije,« je sporočila evroposlanka zelenih Kim van Sparrentak.

»Že v predvolilni kampanji sem omenjal težave, ki jih ima evropska komisija s transparentnostjo svojega delovanja. Vsekakor je zelo nerodno, da ni hotela prostovoljno razkriti podrobnosti o tem, kako je potekalo naročanje cepiv. Zdaj bomo najbrž izvedeli marsikaj,« je za Dnevnik dejal slovenski evropski poslanec zelenih Vladimir Prebilič. Svojo kritično ost je nemudoma usmeril v predsednico komisije. »Ne vem, ali potrebujemo takšno kandidatko, ob vseh težavah, ki jih že imamo. Ne bo konec sveta, če jutri ne bo dobila podpore. V demokraciji je vsak zamenljiv.«

Sodba se nanaša na pogodbe, sklenjene med komisijo in farmacevtskimi podjetji v letih 2020 in 2021. Prvo pogodbo je komisija sklenila avgusta 2020 z britanskim farmacevtskim podjetjem AstraZeneca, nakar so sledile še pogodbe s sedmimi proizvajalci cepiv. Komisija je za nakup sprostila okoli 2,7 milijarde evrov, do septembra lani so članice prejele 1,5 milijarde odmerkov cepiv.

Komisija in njena predsednica Ursula von der Leyen sta se v preteklosti večkrat soočali z očitki o nepreglednosti nabave cepiv, med drugim zaradi skrivanja pogodbenih cen cepiv. Von der Leynovi se je očitalo tudi, da se je s SMS-sporočili domnevno dogovarjala o nakupu cepiv z direktorjem ameriškega farmacevtskega velikana Pfizer Albertom Bourlo. Tedanje ravnanje evropske komisije med drugim preiskuje evropsko javno tožilstvo.