Na ljubljansko zastopnico pacientovih pravic Dušo Hlade Zore se večkrat obrnejo pacienti in svojci, ki opozarjajo na stiske ob zaključevanju bolnišničnega zdravljenja. Posamezniki so se čudili, zakaj se je zdravljenje v bolnišnici izteklo hitreje, kot so pričakovali. Z bolnišnicami so se, ko ni šlo drugače, večkrat dogovorili za krajše podaljšanje, se spominja sogovornica. To pa ni razrešilo temeljne težave. Negovalnih postelj je premalo, premalo dostopna je tudi siceršnja rehabilitacija, ob kateri bi se bolniki lažje vrnili v domače okolje.
Težave se pojavijo po zaključku akutnega zdravljenja pacientov. »Na rehabilitacijo je treba večkrat čakati, kar ni prav. Bolniki bi jo praviloma potrebovali takoj,« je opozorila Duša Hlade Zore. Tudi število negovalnih postelj bi se moralo glede na velike potrebe povečevati hitreje, ocenjuje zastopnica pacientovih pravic. V posamičnih primerih so se na zastopnico v zadnjih letih sicer obračali tudi svojci pacientov, ki so izpostavljali dolgo čakanje na bolnišnično posteljo po prihodu v zdravstveno ustanovo. O dolgotrajnem čakanju bolnice na posteljo na bolnišničnem oddelku smo pred dobrim mesecem poročali tudi v Dnevniku.
Znatno pod evropskim povprečjem
Slovenija je med evropskimi državami z manj bolnišničnimi posteljami, je razvidno iz objave evropskega statističnega urada Eurostat. Na 100.000 prebivalcev jih je imela predlani 412, njihovo število pa se je v desetletju pred tem vztrajno zniževalo. Evropsko povprečje je bilo predlani 516 bolnišničnih postelj na 100.000 prebivalcev; največ so jih imeli v Bolgariji (823 na 100.000 prebivalcev) in Nemčiji (766 na 100.000 prebivalcev).
V EU je bilo predlani 2,3 milijona bolnišničnih postelj, kar je za sedem odstotkov manj kot desetletje prej. Premik je med drugim povezan tudi z znanstvenim in tehnološkim napredkom, ki skrajšuje čas pacientovega bivanja v bolnišnici, so izpostavili v Eurostatu. V nekaterih primerih pa je bolnišnično zdravljenje nadomestila ambulantna in druga oskrba, ki ne zahteva prenočevanja v bolnišnici. Spomnimo, da so v Sloveniji na nekaterih oddelkih postelje krčili tudi zaradi hudega pomanjkanja osebja, ki se je pojavilo na deloviščih s posebno velikimi obremenitvami.
Zmanjševanje bolnišničnih postelj so konec lanskega leta izpostavili tudi v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Preveliko število postelj lahko vodi v prepogoste hospitalizacije, so namignili, a so opozorili tudi na potrebo po zadostnem številu postelj in fleksibilnosti pri njihovi uporabi. Da bi se lahko odzvali na nepričakovani porast potreb po hospitalizacijah, je smiselno v zdravstvenem sistemu pustiti tudi nekaj rezerve. Pri tem je treba torej iskati ravnovesje, so v OECD povzeli svoje ugotovitve.
Fakin: Ena od rešitev je intenzivna rehabilitacija
»Koliko bolnišničnih postelj ima posamezna država, niti ni ključno vprašanje,« meni nekdanji minister za zdravje Samo Fakin. Prenašanje nekdanjih bolnišničnih zdravljenj v tako imenovani dnevni hospital je po njegovem opažanju smiseln proces. Bolniku je ob krajšanju ležalnih dob v prid tudi zmanjševanje možnosti bolnišničnih okužb. »Je pa treba bolnika ustrezno obravnavati doma, obiskati ga mora patronažna služba oziroma ustrezen tim. To je treba okrepiti,« je dodal.
Poleg zadostnih zmogljivosti v negovalnih bolnišnicah bi morali v Sloveniji urediti tudi možnost intenzivne posthospitalne rehabilitacijske oskrbe, je prepričan Fakin. Eden od velikih izzivov tukajšnjega zdravstva in širše družbe pa bo spodbujanje vzdrževanja primerne psihofizične kondicije, opaža. Prebivalci bodo, če bo za to bolje poskrbljeno, po bolnišničnem zdravljenju tudi v starosti lažje in hitreje okrevali, je poudaril Fakin. Po njegovem bi bilo na primer smotrno širjenje brezplačnih možnosti vadbe, ki bi bile na voljo prebivalcem po vsej državi.
