Koalicijski trojček Gibanje Svoboda, SD in Levica se je pred volitvami na pobudo civilne iniciative Glas ljudstva med drugim zavezal k prepovedi kakršnega koli poveličevanja nacizma, fašizma in domačih kolaborantskih gibanj. Zaveza je bila do nedavnega nedotaknjena, osnutek predpisa, ki ga je koalicija začela pripravljati že pred tem, pa vse doslej ni ugledal luči dneva. Po junijskem protimigrantskem shodu v organizaciji skupine Slovenska obrambna straža, na katerem so posamezniki ob skandiranju protimigrantskih gesel sredi Ljubljane nosili nacistične simbole in dvigali roke v nacistični pozdrav, pa se je koalicija vendarle (znova) zganila. Poslanci koalicije so zaostrili zakon o javnem redu in miru.
Novela omenjeni zakon dopolnjuje s členom, ki bo prepovedoval poveličevanje nacizma in fašizma kot nasilnih ideologij. Po novem bi lahko policisti posameznika, ki bi na javnem kraju z obešanjem nacistične ali fašistične zastave, razkazovanjem simbolov, vzklikanjem pozdravov, parol ter petjem himn in pesmi poveličeval nacizem ali fašizem, kaznovali z denarno kaznijo od 1000 do 2500 evrov. V Levici se ob tem zavzemajo, da bi se hujše oblike takšnega poveličevanja opredelilo kot kaznivo dejanje.
»V Sloveniji doslej ni bilo zakonov, ki bi poveličevanje nacizma in fašizma izrecno prepovedovali, imajo pa to urejeno v večini demokratičnih držav,« je ob predstavitvi predloga izpostavil poslanec Svobode Martin Premk.
Številne kritike zaradi neukrepanja policije
Medtem ko so na primer v Nemčiji in Avstriji različne oblike poveličevanja nacizma prepovedane, je sodeč po številnih tovrstnih incidentih v Sloveniji mogoče nekaznovano dvigati roko v nacistični pozdrav, izobešati nacistično zastavo in poveličevati holokavst. Na junijskem shodu desničarskih skrajnežev so posamezniki nosili celo simbole zloglasne 3. tankovske divizije SS, znane po delovanju v koncentracijskih taboriščih. Poleg tega je Slovenska obrambna straža še pred shodom objavila video, v katerem zamaskirani neznanci z neonacističnimi simboli moškega, ki ga predstavijo kot migranta, privežejo na drog in mu okoli vratu zavežejo vozel. Policija ne glede na vse naštete okoliščine shoda ni razpustila.
Na naše vprašanje, v kateri fazi je preiskava dogodkov, so s policije odgovorili, da še zbirajo »obvestila zaradi suma kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu kazenskega zakonika« in da bodo v primeru, da bodo podani vsi elementi kaznivih ravnanj, ukrepali skladno z zakonodajo. Takšna pasivnost pristojnih institucij ni od včeraj. Ta člen, ki z različnimi dopolnili velja od maja 2012, so skozi leta problematizirali različni ugledni pravniki. Pravno stališče vrhovnega državnega tožilstva iz februarja 2013 je namreč v praksi ožilo polje kaznivosti z zahtevo, da je ob kaznivem dejanju sovražnega govora izpolnjen tudi zakonski znak motenja ali ogrožanja javnega reda in miru. Poenostavljeno povedano: situacija je morala biti tik pred tem, da bi hude besede prešle v nasilna dejanja.
Nacistični pozdrav kazniv že po veljavni zakonodaji
Pomisleke je vsaj na papirju odpravila prelomna sodba vrhovnega sodišča iz leta 2019. V njej so sodniki presodili, da kadar je kaznivo dejanje storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, povezav z vplivom na javni red in mir ni treba iskati. Ustavno sodišče je ob tem letos za nameček zavrnilo pobudo, da se 297. člen kazenskega zakonika razglasi za neustaven, ker da izrecno ne določa, da sta »nacistični pozdrav« ter »javna in zasebna raba nacističnih simbolov« kaznivo dejanje. Sodniki so pobudo zavrgli, ker po mnenju večine že sedanja ureditev omogoča pregon nacističnih pozdravov in drugih oblik poveličevanja nacizma. Povedano drugače: javna raba simbolov nacizma je kaznivo dejanje že po sedanji kazenski ureditvi, sankcioniranje v praksi pa je bilo kljub temu omejeno le na najhujše primere.
Nedavno je sicer odmevala sodba ljubljanskega okrajnega sodišča, ki je zaradi groženj Tanji Fajon in Jaši Jenullu obsodilo simpatizerja nacizma Urbana Purgarja, ki je v preteklosti deloval v skupini tako imenovanih rumenih jopičev. Za krivega je bil spoznan tudi zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ker je na omrežju X večkrat zapisal, da je Hitler heroj, in poveličeval njegov lik in delo. Iz koalicije so sicer sporočili, da ob vložitvi novele potekajo tudi pogovori, ali bi bilo treba spremeniti 297. člen kazenskega zakonika v smeri (še bolj) izrecne inkriminacije slavljenja nacizma in fašizma. Poleg zakonskih sprememb pa je seveda potrebna tudi sprememba kulture komuniciranja. Ta postaja v spletni dobi vse večji problem. Sovražnost vse pogosteje širijo tudi politične osebnosti, na splošno pa je premalo zavedanja, da je svoboda izražanja pomembna ustavna pravica, ni pa absolutna. Pri tem bi morali še posebej politiki delovati kot vzor državljanom. Namesto tega v Sloveniji in po Evropi del politike odkrito simpatizira s skrajnimi skupinami.
