Saga z razdelitvijo računalnikov, ki traja že skoraj leto dni, odkar je ministrstvo za digitalno preobrazbo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh objavilo javno naročilo za nakup 13.000 prenosnikov, ne da bi točno vedelo, s kakšnim namenom, se preveša v farso.
Potem ko se je izkazalo, da je odziv na javni poziv za dodelitev še 10.000 računalnikov v brezplačno izposojo socialno ranljivim skupinam veliko skromnejši od pričakovanega, se zapleta celo pri njihovem pošiljanju tistemu majhnemu številu upravičencev, ki so se na poziv prijavili in dobili pozitivno odločbo, da so do računalnika upravičeni. Takšnih je bilo doslej komaj 916. Koliko od teh jih kljub pravnomočni odločbi na računalnik še čaka, saj še ni bil oddan na pošto, nismo izvedeli.
Na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS (v nadaljevanju sklad) pravijo, da sta v njihovi pristojnosti le izvedba javnega poziva in izdaja odločb, medtem ko je za strokovne in logistične naloge razdelitve odgovorno ministrstvo, ki tudi najema skladišče, v katerem računalniki že več kot pol leta čakajo na uporabnike. Upravičenci bi po pojasnilih sklada prenosnik od ministrstva lahko dobili po pravnomočnosti odločbe; prve so bile izdane že 17. maja.
Na skladu pravijo, da se trudijo za čim hitrejšo obravnavo vlog, saj se zavedajo, »da gre za ranljive skupine, ki jim bo računalniška oprema olajšala vsakodnevno življenje«. Proces pa se nekoliko podaljša zaradi sodelovanja z ministrstvom, pristojnim za socialne zadeve, pojasnjujejo, prav tako lahko pride do zamika zaradi pozivanja vlagateljev k dopolnitvi vlog.
Vlogo oddali prvi dan,
na računalnik še čakajo
Na nas se je obrnila družina – zaradi strahu pred posledicami se ne želi izpostavljati, podatke hranimo v uredništvu – ki na težko pričakovani računalnik čaka že več tednov. Računalnik jim bo prišel zelo prav, saj gre za družino z več otroki, zaposlen pa je le oče, zato bi si nakup težko privoščili. Vlogo na javni poziv, na katerega jih je opozorila znanka, so oddali takoj, ko je bilo mogoče, torej 22. aprila, da ne bi glede na pričakovani naval, ki ga nato ni bilo, izviseli. Pozitivne odločbe o tem, da so do računalnika upravičeni, saj izpolnjujejo zahtevane pogoje, so se razveselili že v začetku junija.
Tudi če upoštevamo rok za pravnomočnost odločbe bi računalnik družina lahko dobila že pred več tedni, a ga do včeraj še ni. Medtem so se po dodatne informacije obrnili tudi na sklad. A ta, kot rečeno, za to ni pristojen – nad logistiko bdi ministrstvo. Prevzeli bi ga sicer lahko tudi sami, če bi jim kdo to predlagal. Kaj je razlog za zapoznelo pošiljanje računalnikov in po kakšnem ključu jih pošiljajo upravičencem, ki so prejeli pozitivne odločbe, nam na ministrstvu še niso odgovorili. Da bodo prve računalnike le začeli pošiljati, je ministrica sicer napovedala že sredi prejšnjega meseca.
Najrevnejše v drugo
sprva izključili
Zapletlo pa se je tudi pri novem pozivu za dodelitev prenosnih računalnikov. Na prvi poziv je v podaljšanjem roku prispelo nekaj čez 2600 vlog, od katerih jih je bilo pozitivno rešenih omenjenih 916, 566 jih je bilo zavrnjenih, preostale pa so še v obravnavi. Ker je bilo jasno, da računalniki s prvim pozivom še zdaleč ne bodo razdeljeni, je sklad 2. julija objavil še drugega. Pri tem pa nabora upravičencev niso razširili še na osebe, ki so upravičene do otroškega dodatka v drugem dohodkovnem razredu in imajo najmanj enega osnovnošolskega otroka, pač pa je bil razpis namenjen zgolj tem. Izpadli so najrevnejši v prvem dohodkovnem razredu, čeprav se na prvi poziv niso prijavili, ker morda informacija o tem do njih sploh ni prišla. Na skladu so v začetku tega tedna poziv dopolnili tako, da se lahko prijavijo tako tisti v prvem kot v drugem dohodkovnem razredu, možnost prijave pa so razširili tudi na rejnike.
Na skladu se branijo, da ni šlo za njihovo napako, pač pa za dopolnitev na podlagi tolmačenja zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Na skladu so si določbe zakona namreč razlagali tako, da se na posamezni javni poziv lahko prijavijo zgolj osebe v določenem dohodkovnem razredu. A ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki je pristojno za podrobnejšo razlago glede izvajanja zakona v praksi, je prejšnji teden izdalo drugačno tolmačenje. Na skladu so do včeraj na podlagi drugega poziva sicer prejeli 130 vlog. Če bodo med njimi tudi popolne vloge upravičencev iz prvega dohodkovnega razreda, jih bodo upoštevali kot dovoljene; strankam zato vloge ne bo treba ponovno vlagati.
Zadnji rok za prijavo na drugi poziv je 23. avgust. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako dolgo bo glede na postavljene kriterije in roke še trajalo razdeljevanje računalnikov. V novem šolskem letu bi jih denimo potrebovali tudi v osnovnih šolah, ki pa po trenutnih pravilih do njih niso upravičene, saj njihova ustanoviteljica ni država, temveč so to občine.
Da ministrstvo predhodno ni opredelilo potreb, je med drugim v osnutku revizije ugotovilo tudi računsko sodišče, ki 6,5 milijona evrov vrednemu nakupu računalnikov očita negospodarnost in neučinkovitost. Osnutek revizije je bil tudi glavni povod za že drugo interpelacijo, ki so jo zoper Stojmenovo Duh vložili v SDS.
Kritični tudi v gospodarstvu: “stanje je alarmantno”
Kritikam, ki na delo ministrstva za digitalno preobrazbo letijo iz vrst strokovnjakov iz nevladnih organizacij na področju informacijske družbe in digitalne preobrazbe, se pridružujejo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Medtem ko prvi opozarjajo zlasti na pomanjkljive, premalo premišljene ukrepe na področju digitalne vključenosti prebivalstva, v Združenju za informatiko in telekomunikacije pri GZS opozarjajo na negativne trende in zaostajanje tudi na področju digitalizacije gospodarstva, kar negativno vpliva na produktivnost in konkurenčnost. Ključni težavi sta digitalizacija mikro, majhnih in srednje velikih podjetij ter premajhno število IKT strokovnjakov.
V združenju so analizirali pred kratkim objavljeno poročilo Evropske komisije o digitalnem desetletju. »Stanje je za Slovenijo alarmantno. Slovenija v zadnjih dveh letih nazaduje na področju digitalizacije in je padla pod povprečje EU - po naši oceni smo na 17. mestu. Še leta 2022 smo bili na 11. mestu, torej nad povprečjem EU ter s pozitivnim trendom,« je opozoril direktor združenja Nenad Šutanovac. Na področju digitalizacije gospodarstva pa smo po poročilu pri večini kazalnikov pod povprečjem EU, pri treh pa čisto na repu.
Šutanovac pravi, da podatki žal ne presenečajo, saj v Sloveniji v zadnjih dveh letih podpori digitalizacije gospodarstva ne posvečamo dovolj virov, mnogi v preteklosti uspešni instrumenti (vavčerji, razpisi P4D za podporo digitalnim projektom) že več kot dve leti stojijo, novih pa tudi ni. Tudi iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO) je le 20 odstotkov namenjenih digitalizaciji, od tega pa kar približno 80 odstotkov za digitalizacijo javnega sektorja, zelo malo pa za gospodarstvo. Šutanovac je pohvalil razpis za digitalizacijo velikih podjetij, ki ga je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport iz naslova NOO objavilo že leta 2022 in projekti tečejo. Bolj kritičen pa je bil do ministrstva za digitalno preobrazbo, ki bi se po njegovem moralo usmeriti v prave prioritete.
Relativno glede na napredek EU je Slovenija napredovala zgolj pri dveh kazalnikih, in sicer v pokritosti 5G omrežja (kjer gre zasluga operaterjem mobilnih omrežij) in na področju digitalnih javnih storitev za državljane (eZdravje). Slabo pa se je odrezala tudi na področju digitalnih kompetenc. Na repu evropskih držav smo pri uvajanju obveznega predmeta računalništva in informatika v osnovne in srednje šole, kar bo dolgoročno še poslabšalo naše zmožnosti in mladim otežilo enakopravno vključevanje v digitalno družbo, še opozarja.
