Skupaj s trgovci ugotavljamo, da vse analize kažejo na to, da si trg oziroma potrošniki želijo več lokalnih izdelkov. Slovenski izvor pomeni v primeru svežega mesa, da je žival rojena, vzrejena, zaklana in predelana v Sloveniji. Vsi bi to hoteli imeti – pri ceni pa se konča. Imamo svojo verigo – naša sveža svinjina je stoodstotno slovenska, od slovenskih kmetijskih zadrug kupujemo izključno slovensko govejo živino – in pri tem vztrajamo. To bomo tudi promovirali. Vprašanje pa je, kaj se bo dolgoročno dogajalo na trgu. Odkupne cene, na primer bikov, so se zelo zvišale, saj žive živali veliko odkupujejo tujci in tu nekaj ni v redu. Država namreč daje subvencije kmetom za kmetijsko proizvodnjo, potem pa gre ta živina v tujino. Težko dobimo slovensko živino, ki je draga, kar vpliva na višje stroške, zato je logično, da je cena za slovensko govedino pri trgovcu precej višja kot pri tujem mesu. Podobno je pri svinjini. Ključno bo, ali bo potrošnik na koncu pripravljen plačati več ali ne. Stroške moramo znižati, da bo cena naše proizvodnje dovolj nizka in konkurenčna v primerjavi s tujimi cenami. Po zadnjih analizah naj bi bil slovenski potrošnik pripravljen za slovensko meso plačati od pet do deset odstotkov več kot za tuje. To bo potem dolgoročni recept, da bodo potrošniki lahko kupovali po konkurenčnih cenah slovenske proizvodnje.  Delo