Pol leta po začetku stavke, pri kateri vztrajajo v sindikatu zdravnikov Fides, pri svojih zahtevah ostajajo tudi drugi sindikati v zdravstvu. Ti pri dosedanjih pogajanjih z vlado večinoma opažajo napredek, a obenem izpostavljajo kadrovske težave, ki jih ne bo mogoče reševati zgolj s spremembami v plačnem sistemu.
»Ne gre le za višje plače«
Pogajanja trajajo predolgo, ugotavlja predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič. Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu si zaslužijo boljše pogoje dela, je poudarila. »Ne gre le za višje plače, ampak tudi za normative, ki bodo zagotavljali drugačno razporeditev in večje število zaposlenih, pa tudi bolj jasne kompetence, kdo lahko kaj dela. V sistemu je še veliko nedorečenega, kar poslabšuje delovne pogoje in povečuje kadrovsko krizo,« je dejala. Po njeni oceni so poleg urejanja standardov in normativov potrebni tudi drugi »neplačni« ukrepi. Ti lahko po njenih besedah segajo od stanovanjske politike do urejanja varstva otrok zdravstvenih delavcev, ki delujejo »24 ur na dan in sedem dni v tednu«.
Pomanjkanje zaposlenih že vpliva na delovanje nekaterih bolnišničnih oddelkov, kjer je občutno premalo medicinskih sester ali zdravnikov. V teh primerih se lahko sistem ponekod praktično ustavi, je dodala Irena Ilešič Čujovič. Pomanjkanje psihologov in logopedov v javnem zdravstvu se na primer že močno pozna pri čakalnih dobah. Nenazadnje lahko kadrovska kriza vpliva tudi na kakovost v zdravstvu, je poudarila. Fizioterapevtov je po drugi strani dovolj, je dodala, a so neustrezni normativi, ki vplivajo na dostopnost teh storitev.
Da s tempom pogajanj niso bili najbolj zadovoljni, a je bil vendarle dosežen določen napredek, je potrdila predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar. Tudi v tem sindikatu vztrajajo pri urejanju standardov in normativov za zdravstveno nego. Omenjeno vprašanje v pogovorih z vladno stranjo odpirajo ves čas, je spomnila Slavica Mencingar.
Kronično pomanjkanje osebja
Pritiska na javnozdravstveni sistem ne želijo stopnjevati, zato so se odločili za dialog in pogajanja, je poudaril Vladimir Lazić, ki je na čelu Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam. V primeru velikega števila delovnih mest so se že uskladili, je potrdil, a ostajajo odprta vprašanja glede nekaterih delovnih mest, ki so zelo pomembna za delovanje zdravstva. Izrazito velike so v bolnišnicah potrebe po dodatnih medicinskih sestrah, je še opozoril Lazić, ki vodi tudi Sindikat Kliničnega centra Ljubljana. Skrb zbujajoče je pomanjkanje strežnic, ki jih je v zdravstvu ob vse večjih potrebah znatno manj kot pred leti, zaposlenih je premalo tudi v kuhinjah in tehnično-vzdrževalnih službah. Že prav kronično je pomanjkanje laboratorijskih tehnikov, je spomnil Lazić. »Težave so ogromne. Laboratoriji se ponekod že zapirajo.«
Kakšen je rezultat dosedanjih pogajanj med vladnimi pogajalci in stavkajočimi zdravniki, ni znano, saj njihove vsebine ne komentira nobena stran. V sindikatu Fides so bili minuli teden sicer znova kritični do letošnjih zakonskih sprememb, ki po njihovem nesorazmerno omejujejo pravico zdravnikov do stavke.