Poslanci so pred odhodom na počitnice včeraj vendarle sprejeli dolgo pričakovani tako imenovani interventni zakon o kadrih, ki naj bi s slabimi desetimi milijoni evrov za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti vsaj nekoliko ublažiti hudo kadrovsko krizo pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe ter preprečil še dodatno zapuščanje dejavnosti. Že med obravnavo predloga zakona je bilo jasno, da so ukrepi več kot dobrodošli, a »gasilski«, kot so jih označili v opoziciji. Na zakon letijo kritike, da prihaja prepozno, prinaša premalo denarja in se predvsem ne dotika ključnih problemov - prenizkih plač in neustreznih normativov. Da gre le za delno rešitev, priznavajo tudi na ministrstvu za solidarno prihodnost, kljub temu pa minister Simon Maljevac menijo, da zakon prinaša »nov zagon« v zaposlovanju v domovih starejših in na področju dolgotrajne oskrbe.
Največ za nakup sodobnih pripomočkov
Zakon predvideva 9,9 milijona evrov do konca leta 2026 za sofinanciranje stroškov za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (do 3000 evrov na zaposlenega), za vključevanje prostovoljcev (do 3000 evrov na mesec), za vzpostavitev sistema zagotavljanja kakovosti in varnosti obravnave (do 3500 evrov na mesec), za nakup sodobnih tehnologij in pripomočkov za pomoč zaposlenim pri težjih opravilih (do 40.000 evrov na poslovno enoto). Predvideno je tudi sofinanciranje integracijskih programov ob zaposlovanju tujcev (do 250 evrov na mesec za nastanitev za pol leta, do 500 evrov za postopek priznanja kvalifikacije, do 1000 evrov za tečaj slovenščine), stroškov za pridobitev izobrazbe zaposlenega (do 5000 evrov na posameznika) in za kadrovske štipendije za dijake in študente zaključnega letnika (200 evrov na mesec), pa tudi sofinanciranje dodatnih nalog Zavoda RS za zaposlovanje v podporo zaposlovanju tujcev.
Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije izpostavlja, da izvajalce ob že tako zelo dolgem, več kot enoletnem čakanju na zakon zdaj predvsem skrbi, kako dolgo bodo morali še čakati, da bodo sploh prišli do pomoči in ali sploh. Po uveljavitvi zakona ima ministrstvo namreč 90-dnevni rok za objavo javnih pozivov, na katere bodo izvajalci kandidirali za posamezen ukrep. Poziv bo pogoje šele opredelil. Sredstva pa se bodo delila po vrstnem redu popolnih vlog do porabe razpisanih sredstev, ki jih ministrstvo zaenkrat ne namerava povečevati. Če se bodo ukrepi izkazali za učinkovite, pa bodo postali sistemski. Kdaj bodo objavili prvi poziv, nam na ministrstvu niso natančno odgovorili, pravijo pa, da bo začetek črpanja sredstev možen še letos.
Pripomočki da, a ključen je osebni pristop
Neva Tomažič, direktorica Obalnega doma upokojencev Koper, pravi, da bodo prav gotovo skušali izkoristiti večino ukrepov. Zaposlenim že sedaj ponujajo možnosti pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije oziroma izobrazbe, z ukrepi sofinanciranja pa bo to lažje in jih bodo lahko ponudili večjemu številu delavcev. Pozdravljajo tudi ukrepa, namenjena zaposlovanju in integraciji tuje delovne sile. Toda direktorica hkrati opozarja, da je zaskrbljujoče nizek interes za delo povezan s pogoji dela (šestdnevni dnevni delovni teden, triizmensko delo, fizično in psihično naporna opravila) in prenizkim plačilom za tako delo. Še največ pomislekov pa ima glede uvajanja sodobnih tehnologij in pripomočkov, ki sicer lahko olajšalo delo in razbremenijo zaposlene, a prinašajo tudi izzive. »Predvsem je pomembno zagotoviti ravnovesje med tehnološkimi inovacijami in človeškim pristopom na način, da se tehnologija uporablja kot dopolnilo človeškemu stiku, ne kot zamenjava za osebni pristop.«
Tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije že dolgo opozarjajo, da je na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe treba zagotoviti boljše vrednotenje vseh delovnih mest, od čistilke do direktorja, in odpraviti plačna nesorazmerja, ki so zelo nestimulativna. »Če delovna mesta ne bodo privlačna za iskalce zaposlitev, kar velja tako za pogoje dela kot nagrajevanje, delavcev preprosto ne bomo dobili, ne glede na druge ukrepe,« opozarjajo. Kot je znano, so razmere tako zaostrene, da je zaradi pomanjkanja zaposlenih prazna že vsaka četrta postelja v domovih starejših. Pozivajo tudi k čim prejšnjemu dvigu kadrovskih normativov za zdravstveno nego in rehabilitacijo.
Minister Maljevac jim ni odgovoril še nič konkretnega: »Na ministrstvu razumemo, da je eden od nujno potrebnih elementov tudi ustrezno ovrednotenje dela zaposlenih, kar se že naslavlja v okviru plačnih pogajanj.«
