Poslanci državnega zbora so lani sprejeli resolucijo o krepitvi potresne varnosti do leta 2050, ki pa je šele prvi korak na poti krepitve potresne odpornosti Slovenije. Resoluciji naj bi sledili izvedbeni dokumenti – akcijski programi za zmanjšanje potresnega tveganja. Ti naj bi se posodabljali na vsakih pet let, prvi pa naj bi bil pripravljen v dveh letih po sprejetju resolucije.

Približno pol leta po sprejetju resolucije na ministrstvu za naravne vire in prostor pravijo, da je priprava akcijskega programa že v delu. Prvi akcijski program naj bi bil tako po njihovih ocenah pripravljen konec leta 2025. »Prvi akcijski program bo postavil temelje za nemoteno uresničevanje zastavljenih ciljev resolucije in bo hkrati dal natančne usmeritve za izvajanje v petletnem obdobju po sprejetju programa. Akcijski program bo podal naloge za posamezne akterje, tako da bo narejen program za ozaveščanje, vzpostavljanje pravnega sistemskega okvira, usposabljanje in izobraževanje, pregledovanje stavbnega fonda itd. Aktivnosti se bodo izvajale postopoma,« so nam pojasnili, na vprašanja o tem, kdaj lahko pričakujemo nekatere konkretne ukrepe, pa niso odgovorili.

A medtem ko sprejemanje predpisov in drugih podlag poteka počasi, so ljudje, ki preživljajo čas v potresno ogroženih stavbah, dnevno izpostavljeni tveganju. V primeru centra Iris, kjer se izobražujejo otroci s posebnimi potrebami, so starši in vodstvo centra štirinajst let opozarjali na potresno ogroženost objekta v Langusovi ulici v Ljubljani. Zdaj naj bi center v enem mesecu vendarle preselili.

Ozko grlo so kadri

Po mnenju nekdanjega ministra za okolje, upokojenega profesorja in predsednika Slovenskega društva za potresno inženirstvo dr. Roka Žarnića postopki priprave strokovnih podlag za akcijski program krepitve potresne varnosti na pristojnem ministrstvu potekajo korektno in hitro. »Na ministrstvu so nalogo vzeli resno in jo tako tudi peljejo naprej. Kljub sanaciji po poplavah, kjer so seveda močno angažirani, se zadeve premikajo tudi na področju potresne varnosti,« pravi. Konec junija je ministrstvo po njegovih besedah že objavilo razpis za izdelavo strokovnih podlag za akcijski program. »Ministrstvo išče skupino oziroma organizacijo z usposobljenim kadrom, pri tem pa ne gre samo za kadre tehničnih smeri, pač pa tudi za ekonomske in pravne. To je zelo pomembno, saj lahko tako že v izhodišču naslovijo potencialne pravne, ekonomske in druge težave. Pri tem bo nekaj govora gotovo tudi o povezovanju energetske in potresne sanacije.«

Pripravo tovrstne dokumentacije sicer, kot pravi naš sogovornik, v Sloveniji nekoliko ovira pomanjkanje kadrov. »Zelo malo imamo kvalificiranih organizacij, ki lahko pripravijo dokumente, kot je akcijski načrt. To je ozko grlo. Primanjkuje nam kadrov, ki imajo poglobljeno akademsko znanje, hkrati pa so inženirsko operativni,« je izpostavil.

Usposabljanje nove generacije strokovnjakov

Problematiko izobraževanja in usposabljanja projektantov, izvajalcev, nadzornikov in drugih kadrov naj bi po drugi strani naslovil tudi akcijski načrt. »Del akcijskega načrta bo tudi usposabljanje za praktično inženirsko delo na področju krepitve tehnične in organizacijske odpornosti. V Sloveniji moramo usposobiti novo generacijo strokovnjakov za oceno škode po potresu,« je izpostavil Žarnić. To je razvidno tudi iz same resolucije, ki ugotavlja, da je bilo do zdaj pri nas malo povpraševanja po potresnih utrditvah in s tem tudi malo izvedenih tovrstnih projektov. »V Republiki Sloveniji ni dovolj strokovnjakov z znanji in izkušnjami s področja seizmičnih analiz obstoječih objektov, zlasti s področja zagotavljanja potresne varnosti, ki so sposobni izvajati modeliranje stavb z nelinearnimi metodami. Zato bo za izvajanje seizmičnih analiz različnih ravni natančnosti treba preko ustreznih (izobraževalnih) ustanov v naslednjih letih usposobiti dodatne strokovnjake,« navaja resolucija. Podobno velja za izvajalce gradenj, ki imajo pri nas veliko izkušenj z novogradnjami, manj pa s potresnimi utrditvami. »Na trgu do zdaj ni bilo velikega povpraševanja po teh storitvah, zato se ta segment ni dovolj razvil. Ugotavlja se, da je izvajalcev, ki se ukvarjajo s takšnimi utrditvami, na trgu premalo. Ob povečanju povpraševanja po utrditvah konstrukcij bo treba povečati tudi raven znanja izvajalcev tako s teoretičnega kot s praktičnega vidika. V prihodnjih letih se bo povečalo izobraževanje izvajalcev s področja potresnega utrjevanja objektov,« navaja resolucija, ukrepi v akcijskem programu pa naj bi temu sledili.

Potresna varnost gospodarstva

Poleg ukrepov za izobraževanje in usposabljanje kadrov resolucija med drugim predvideva tudi ukrepe za ozaveščanje o potresni varnosti, ukrepe na področju organizacijske strukture za krepitev potresne odpornosti, vzpostavitev evidence potresne odpornosti stavb in ukrepe za krepitev potresne varnosti. V okviru slednjih lahko, kot izhaja iz resolucije, pričakujemo prednostno obravnavo nekaterih najbolj ogroženih stavb: »Med merili prednostne utrditve stavb je treba upoštevati tudi pomembnost objekta za delovanje družbe, možnost začasne namestitve velikega števila oseb in oskrbo ljudi takoj po potresu. Pri večstanovanjskih stavbah je smiselno prednostno reševati najbolj ogrožene stavbe z velikim številom stanovalcev, saj je v njih ob močnejših potresih pričakovati tudi največ človeških žrtev.«

Sprejetju resolucije, ki se osredotoča na potresno varnost stanovanjskih objektov, pa bi morala poleg akcijskih programov po besedah Žarnića slediti še podobna obravnava potresne varnosti gospodarskih objektov in kritične infrastrukture. »Z resolucijo ali kakšnim drugim dokumentom bi morali v nadaljnjih korakih na enak način nasloviti objekte, v katerih so delovni prostori, torej javne in gospodarske objekte, vključno s trgovskimi objekti. Poznam organizacije, ki se dobro zavedajo te problematike in si prizadevajo za rešitve, imamo pa tudi primere organizacij, tudi manjših, ki za to sploh ne vedo,« je opozoril.