Evropska komisija je včeraj objavila seznam infrastrukturnih projektov, izbranih na zadnjem pozivu za sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi EU iz mehanizma za povezovanje Evrope (CEF). V Bruslju so ob objavi seznama poudarili, da gre za rekorden poziv v okviru mehanizma, iz katerega je v večletnem finančnem obdobju 2021–2027 za financiranje strateških projektov na vseevropskem prometnem omrežju Ten-T sicer skupaj na voljo 25,8 milijarde evrov.
Največji delež projektov na železnicah
Daleč največji delež projektov, izbranih v tokratnem pozivu, se nanaša na nadgradnjo železniške infrastrukture, ki je eden glavnih ukrepov za okolju bolj prijazen prometni sektor. Železniški projekti bodo tako prejeli 80 odstotkov od nekaj več kot sedem milijard evrov nepovratnih sredstev, kolikor jih je na voljo v tokratnem pozivu. Med najbolj obsežnimi izbranimi projekti so na primer gradnja sodobne železniške povezave med pribaltskimi državami, čezmejna hitra proga Lyon–Torino in železniška povezava Nemčije z Dansko. Ob tem so med projekti še naložbe v pomorsko infrastrukturo in rečni promet, naložbe v upravljanje letalskega prometa in digitalizacijo prometa ter v izboljšanje povezav med EU in Ukrajino.
Skupno Sloveniji 66 milijonov evrov
Med sedmimi izbranimi slovenskimi projekti se dva vežeta na nadgradnjo primorske železniške proge Ljubljana–Divača. Skupaj sta vredna 55,7 milijona evrov, gre pa za postavitev sodobne signalno-varnostne opreme in nadgradnjo križanj železniških tirov.
Tretji izbran slovenski projekt je projekt prevozniškega podjetja Fijavž, ki bo prejelo okoli 3,5 milijona evrov za ureditev sodobnega parkirišča za tovornjake v Tepanjah. Izbran je bil tudi projekt Slovenskih železnic, ki bodo prejele skoraj 1,4 milijona evrov za pripravo dokumentacije v okviru projekta nove osrednje avtobusne postaje v Ljubljani. Dars in ministrstvo za infrastrukturo sta bila medtem v okviru širšega evropskega projekta uspešna s projektom Ukrepi za razvoj inteligentnih transportnih sistemov na avtocestah v Sloveniji – C-Roads Extended, Slovenske železnice prav tako v okviru širšega projekta z razvojem sistema IKT za upravljanje železniškega prometa, Uprava RS za pomorstvo in infrastrukturno ministrstvo pa v okviru večdržavnega projekta Smart European Maritime Space za digitalizacijo pomorskega prometa.
Še nekaj izbranih projektov pa je vsaj delno povezanih s Slovenijo. Eden takšnih je načrtovanje dvotirne železniške povezave med Lipnico in mejo s Slovenijo pri Šentilju v okviru nadgradnje proge Gradec–Maribor. Za ta projekt bodo avstrijske železnice ÖBB prejele skoraj 12,8 milijona evrov.
Na ministrstvu za infrastrukturo so ob tem izpostavili, da je evropska komisija v okviru mehanizma za povezovanje Evrope za izvedbo projektov v Sloveniji namenila skupno dobrih 66 milijonov evrov. Dodali so, da bo Slovenija s tem nadaljevala svoje prizadevanje za izboljšanje in posodobitev prometne infrastrukture ter učinkovitejše povezovanje s preostalimi deli Evrope. Po odločitvi o izboru bo evropska komisija zdaj sprejela uradne sklepe o financiranju in nato z izvajalci začela pripravljati pogodbe.
