»Če bi me nekdo pred 14 dnevi vprašal, ali sem optimističen, da lahko jeseni sklenemo pogajanja, bi mu verjetno odgovoril drugače kot danes,« je bil zadovoljen Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja. K temu je dodal: »Jeseni se lahko posvetimo odprtim vsebinam.«

Nihče več ne bo pod minimalno plačo

Tik pred odhodom na počitnice so vladni in sindikalni pogajalci danes podpisali sporazum o tem, kje so po večmesečnih pogajanjih dosegli soglasje. Med drugim jim je uspelo uskladiti časovnico, po kateri naj bi se izpeljal prehod z obstoječega plačnega sistema na novega. »Implementacija novega plačnega sistema se bo začela 1. januarja prihodnje leto in bo končana 1. januarja 2028,« je razložil vodja vladnih pogajalcev, finančni minister Klemen Boštjančič. Dogovorili so se tudi o načinu usklajevanja plač v vmesnem obdobju in kako se bo pri tem upoštevala inflacija. »Ob vstopu v nov sistem noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, nižje od minimalne,« je izpostavil minister. »Vsaka štiri leta se bodo preverjali učinki določb, ki se nanašajo na minimalno plačo. Po potrebi se bodo izpeljala pogajanja o ustreznem razmerju med minimalno plačo in vrednostjo prvega plačnega razreda ter plačno lestvico.«

»To ni formalni dokument, ki bi zavezoval sindikate ali vlado, je pa izjemno pomemben za pogajalce. Pogajanja nadaljujemo z vmesnim poročilom o tem, kaj smo se dogovorili in kaj se še moramo dogovoriti,« je poudaril Branimir Štrukelj, vodja pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja. »Ob vsej kompleksnosti zadev nam je uspelo zbližati stališča in nekatere zadeve tudi uskladili,« je dodal Počivavšek, ki se je strinjal z ministrom Boštjančičem, da je dokument dobra popotnica za jesenski del pogajanj.

Jeseni jih čaka najtežja etapa do dogovora

Opozoril je, da jih zdaj čaka zahtevna naloga doseči dogovor v stebrnih pogajanjih. Veliko neusklajenih točk je tudi na pogajanjih o novem zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in o kolektivni pogodbi za javni sektor. Največ se jih nanaša na dodatke. Sindikalisti terjajo širitve teh pravic, čemur pa vlada nasprotuje. Prav tako se še niso dogovorili o številu plačnih stebrov, umestitvi delovnih mest v njih ali o načinu primerjave delovnih mest med stebri.

Plačna reforma bo v celoti udejanjena s 1. januarjem 2028, ko bo izplačan zadnji obrok dviga plač, ki jih bodo javni uslužbenci in funkcionarji deležni z odpravo plačnih nesorazmerij in prevedbo na novo plačno lestvico, je poročal Večer. Načrtovani dvig plač bo potekal tako, da se bodo tistim z nižjimi plačami v celoti dvignile prej kot javnim uslužbencem in funkcionarjem v zgornjem delu plačne lestvice. Z letom 2029 se bodo vlada in sindikati začeli pogajati še o vsakoletni uskladitvi plač z inflacijo. Plačna reforma posega tudi v letne dopuste. Javni uslužbenci in uslužbenke bodo upravičeni do dodatnih petih dni dopusta pri 55 letih in ne pri dopolnjenih 50 letih, kot velja sedaj. Prehodno obdobje za uveljavitev spremembe bo trajalo do leta 2030.