Kronične kadrovske težave v zaporih se izražajo tudi v številnih odpovedih privedb pripornikov na sodišče, zaradi česar se po nepotrebnem podaljšujejo kazenski postopki. Na nevzdržno stanje so začeli na glas opozarjati tudi sodniki, ljubljanski sodniki pa so v odredbah za privedbo začeli celo odrejati, naj pravosodnim policistom – pogovorno paznikom, ki službujejo v zaporih pod okriljem uprave za izvrševanje kazenskih sankcij – pomagajo tudi policisti.
Kot smo izvedeli, asistenca policistov ne poteka na podlagi kakršnega koli pisnega dogovora med pravosodnim in notranjim ministrstvom, temveč je sodstvo zakonsko podlago za aktivacijo policistov poiskalo samo: v 142. členu zakona o kazenskem postopku in 57. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije. Glede na vsebino obeh členov je sicer razvidno, da se vsebinsko ne nanašata na privedbe iz zaporov. »Vsi državni organi morajo sodiščem in drugim organom, ki sodelujejo v kazenskem postopku, dajati potrebno pomoč, zlasti če gre za odkrivanje kaznivih dejanj ali za izsleditev storilcev,« se glasi določba ZKP, ki jo sodišča zdaj tolmačijo tudi za potrebe privedb na sodišče. Ob tem so se sodniki oprli tudi na že omenjeni zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki govori o privedbah, vendar pa v kontekstu izvajanja policijskih (in ne pravosodnih) pooblastil.
Policija: Dogovora ni
V vodstvu policije z novimi zadolžitvami še zdaleč niso zadovoljni – tako zaradi improvizirane pravne podlage kot tudi zaradi novih nalog samih. »Vodstvo policije ne soglaša z dodeljeno dodatno nalogo, ki se nanaša na izvajanja privedb obtožencev. Prav tako v zvezi s tem ne obstaja noben pisni dogovor ali soglasje. Menimo, da pravna podlaga, ki se uporablja kot podlaga za izdajo odredbe za privedbo obtožencev v pripornih zadevah, ni ustrezna. Na navedeno smo opozorili Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, seznanjeni pa so bili tudi vrhovno sodišče, okrožno sodišče v Ljubljani, ministrstvo za pravosodje in sodni svet,« so nam pojasnili na generalni policijski upravi in hkrati dodali, da nimajo pravnih možnosti za izpodbijanje konkretnih sodnih odredb in so jih zato dolžni izvršiti.
V policiji ob tem opozarjajo, da se tudi sami soočajo s kadrovskim primanjkljajem, zato upajo, da gre res zgolj za začasno pomoč pravosodnim policistom. Slednjo naj bi za zdaj izvrševali predvsem pomožni policisti. Ko bo začelo primanjkovati razpoložljivih pomožnih policistov ali finančnih sredstev za njihovo plačilo, pa je pričakovati še konkretnejši odpor policije, ki seveda ne želi, da bi zaradi pomoči pravosodju trpelo njeno redno delo.
Sodstvo bi sodelovanje policije še razširilo
Na vrhovnem sodišču so z začasno rešitvijo precej bolj zadovoljni, v nasprotju s policijo pa so tudi prepričani, da so z vodstvom policije dosegli dogovor. »Ker se je tovrstno sodelovanje na območju policijske uprave Ljubljana izkazalo za učinkovito, je bilo z generalnim direktorjem policije dogovorjeno, da bodo pri privedbah pripornikov sodelovale tudi druge policijske uprave v državi. Omejitev pri tem je, da policisti sodelujejo zgolj pri privedbah iz zavoda za prestajanje kazni zapora na območju posamezne policijske uprave, ne pa tudi pri privedbah na območje druge policijske uprave,« so nam pojasnili na vrhovnem sodišču, kjer poudarjajo, da je ena od temeljnih nalog sodišč zagotavljanje sojenja v razumnem roku, kar še posebej velja v primeru priprtih. Kot dodajajo, sodnik odredbo vedno naslovi na zapor, v odredbi pa zapiše, naj v primeru, da pravosodni policisti ne morejo poskrbeti za privedbo priprtih obtožencev in videokonferenca ni izvedljiva, pravosodnim policistom pomagajo policisti.
Da gre pri odločitvi za aktivacijo policistov za izključno pristojnost in presojo posameznih sodnikov in da je tak začasni izhod v sili dobrodošel, saj morajo sodišča zagotavljati pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma do sojenja v razumnem roku, pravijo tudi na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer sodelovanje s policijo ocenjujejo kot dobro: »Sodišče zaenkrat od policije ni prejelo informacij, da bi prihajalo do zapletov, kar ocenjujemo kot posledico usklajenega delovanja in učinkovite koordinacije med zavodi in policijo.«
