Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je prvega julija praznovala osmi rojstni dan. Leta 2016 je od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov prevzela upravljanje državnih gozdov. Sedež ima v Kočevju. SiDG je sprva kot najemnik gostoval v poslovni zgradbi Marof, ki je bila last Gozdarstva Grča. A ker je to najemnino za močno dotrajano stavbo v petih letih povišalo za skoraj sto odstotkov, jo je takratno poslovodstvo SiDG (glavni direktor Robert Tomazin, poslovni direktor Matjaž Juvančič in finančni direktor Andrej Janša) avgusta 2021 raje odkupilo.
Marof Kočevcem ni v ponos
SiDG je za Marof skupaj s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, dostopnimi potmi in parkiriščem odštel 925.000 evrov. Tomazin je takrat napovedal, da bodo objekt temeljito obnovili, obnova in kupnina skupaj pa naj ne bi stali več kot 2,5 milijona evrov. »Stavba bo po obnovi Kočevcem in Kočevju pa tudi zaposlenim v ponos,« je bil avgusta 2021 optimističen Robert Tomazin. Napovedal je, da bodo Marof obnovili predvidoma do sredine leta 2022. Toda nič od navedenega se ni uresničilo.
Direktorski trojček Tomazin-Juvančič-Janša je Janševa vlada maja 2022 bliskovito odslovila. Družbo SiDG je nato do konca leta začasno vodil Matjaž Juvančič, od prvega januarja lani pa sta na njenem čelu Marko Matjašič kot glavni direktor in njegova desna roka Aleš Kadunc. Oba sta v državno podjetje prišla iz Gozdnega gospodarstva Bled, ki je v lasti ljubljanske nadškofije. Avgusta 2021 kupljena poslovna stavba Marof je zaradi dotrajanosti že od aprila 2022 prazna, zaposlene pa so razselili na več koncev. Bivši lastnik Marofa, Gozdarstvo Grča, je od letošnjega marca v likvidacijskem postopku, Marof, ki so ga zgradili pred 45 leti, pa je naprodaj. Načrti za obnovo so torej pokopani. Sedanje poslovodstvo SiDG svojo poslovno stavbo skupaj s pripadajočim zemljiščem prodaja za 781.000 evrov brez davka.
Poslovno nepotrebno premoženje
SiDG naj bi se po prvotnih načrtih iz Marofa izselil že konec leta 2019, in sicer v novo poslovno stavbo, ki jo je nameraval zgraditi. Družbo je takrat kot glavni direktor vodil Zlatko Ficko. Toda ker je vrednost naložbe z začetnih 1,8 milijona evrov zrasla na več kot šest milijonov, so nadzorniki ta projekt ustavili, potem ko je SiDG vanj vložil že več kot 400.000 evrov.
V SiDG so nam na vprašanje, zakaj so se odločili za prodajo Marofa in ne za njegovo obnovo, odgovorili, da zato, ker ta stavba za družbo predstavlja poslovno nepotrebno premoženje. »Morebitna obnova bi predstavljala nesorazmerno visok in ekonomsko neupravičen strošek,« so dodali. Pojasnili so tudi, da je bil spomladi 2022 prvotni znesek obnove ocenjen na 1,6 milijona evrov, projekt obnove, ki so ga izdelali še isto leto, pa je pokazal, da ocenjena vrednost prenove znaša približno 2,5-kratnik prvotno načrtovanega zneska, to je okoli štiri milijone evrov. SiDG je prodajni postopek za Marof začel junija letos, po pridobitvi soglasja nadzornega sveta družbe, rok za zbiranje nezavezujočih ponudb pa se izteče konec avgusta. V SiDG so še poudarili, da je prodajna cena 781.000 evrov izhodiščna cena in da ni izključeno, da ne bo kdo ponudil več. Določili so jo na podlagi cenitve tržne vrednosti, ki jo je za SiDG pred začetkom prodajnega postopka izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin.
Zaposlene so razselili
SiDG ima trenutno 372 zaposlenih, ki delajo na različnih lokacijah. Poslovodstvo in del zaposlenih iz Kočevja na dveh – v Kočevski Reki in na Vrhniki. Na Vrhniki je namreč družba leta 2021 za petnajst let najela 851 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, isto leto je v Kočevju kupila tudi objekt SiDG Logistika, kjer dela del zaposlenih. Nekaj se jih vozi v službo tudi v Kočevsko Reko, kjer ima SiDG hčerinsko družbo Snežnik, zaposleni v poslovnih enotah SiDG pa imajo delovne prostore poleg Vrhnike in Kočevja tudi v Mariboru, Novem mestu, Postojni, Šentjurju, Ajdovščini in na Ptuju.
Drugih prostorskih rešitev družba za zdaj ne načrtuje. Zemljišče na obrobju Kočevja, ki ga je SiDG v času direktorovanja Zlatka Ficka odkupil od Zavoda RS za blagovne rezerve, da bi tam gradil novo poslovno stavbo, danes uporabljajo za skladiščenje lesa. Gradnja poslovnega objekta na tem območju ni predvidena, so nam pojasnili.
