Koalicijski poslanci so v sredo na seji državnega zbora zavrnili predlog NSi za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi. Poslanci bodo novelo tako predvidoma potrjevali v začetku prihodnjega tedna. Popravki predvidevajo tudi mehanizem, po katerem lahko v 30 dneh od objave akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče. Vodenje preiskave pa bi bilo do odločitve ustavnega sodišča blokirano. Krščanski demokrati opozarjajo, da je oteževanje ustanavljanja parlamentarnih komisij sredi mandata poskus discipliniranja opozicije, v SDS pa v primeru potrditve sprememb ne izključujejo zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum.
Novela je sicer že nekaj časa jabolka spora med koalicijo in opozicijo. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, predlagateljica zakona, je maja na izredni seji poudarila, da se je institut parlamentarne preiskave spremenil v sredstvo za politično obračunavanje. Izpostavila je tudi, da novela zakon usklajuje z odločbami ustavnega sodišča, sledi pa tudi priporočilom iz poročila evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji, ki se je nanašalo na zadevo Kangler. Opozicija ob tem koaliciji očita, da so novelo vložili po tem, ko je državni svet izglasoval ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda. Parlamentarna preiskava naj bi pod drobnogled vzela tudi vlogo in odgovornost premierja Roberta Goloba v času, ko je bil predsednik uprave Gen-I.
Koalicija: Retroaktivnega učinka sprememb ne bo
Koalicija po drugi strani poudarja, da predlagane spremembe ne bodo imele retroaktivnega učinka in da se bodo uporabljale samo za prihodnje parlamentarne preiskave. Se pravi, da ne gre za manever, s katerim bi zaustavljali že ustanovljeno preiskovalno komisijo o Gen-I, Star Solarju in financiranju Gibanja Svoboda. Namen novele je, zatrjujejo, izboljšati procese parlamentarnih preiskav ter jih narediti pravične in transparentne. Na izredni seji sredi maja, po kateri poslanci o noveli niso dokončno odločali zaradi že omenjene pobude za razpis posvetovalnega referenduma, je bilo med drugim izpostavljeno tudi mnenje zakonodajno-pravne službe DZ. Ta je opozorila, da predlog novele prekoračuje z ustavo določene pristojnosti ustavnega sodišča in da ne uresničuje ustavne zahteve po učinkoviti parlamentarni preiskavi.
Kot rečeno, opozicija se bo lahko odločila za zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum. To možnost je že v torek v državnem zboru omenjal poslanec SDS Jože Tanko, ki pravi, da je novela zakona o parlamentarni preiskavi pravzaprav »lex Golob«. Predsednica DZ Klakočar Zupančič je v zvezi s tem ocenila, da si je težko zamisliti, kaj bi pobudniki morebitnega referenduma želeli vprašati ljudi o zakonu, ki »omogoča ustavnosodno presojo aktov o odreditvi parlamentarne preiskave, da so ti akti ustavni in zakoniti«. Spomnila je, da so v preteklosti zakonodajno-pravne službe državnega zbora in državnega sveta opozarjale na potencialno neustavnost aktov, na podlagi katerih so bile odrejene nekatere parlamentarne preiskave, saj niso določno pojasnjevali, kaj naj bi komisija odkrivala. Tudi ustavno sodišče je že opozorilo na parlamentarne preiskave, ki so posegale v načelo delitve oblasti, je še dodala.
