Ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh se spet maje stolček. Čeprav jo je predsednik vlade Robert Golob ob že drugi interpelaciji SDS za zdaj vzel v bran, so neuradno z njenim delom manj zadovoljni v drugih dveh koalicijskih partnericah, zato njeno politično preživetje ni zagotovljeno.

Ministrica se je opoziciji že zahvalila za še eno priložnost za predstavitev rezultatov svojega dela. A poznavalci opozarjajo, da po dobrih dveh letih, odkar je obljubila, da bodo »zagotovili digitalno usposobljeno prebivalstvo in zmanjšali digitalni razkorak«, kaj dosti ne more pokazati.

Posebej kritični so strokovnjaki iz nevladnih organizacij na področju informacijske družbe in digitalne preobrazbe, ki že dlje časa opozarjajo na pomanjkljive in premalo premišljene ukrepe na področjih digitalne vključenosti prebivalstva, digitalne dostopnosti, odprte kode, zelenega in digitalnega prehoda. Med drugim izpostavljajo nujnost boljšega strateškega načrtovanja projektov, transparentnosti, vključevanja strokovnih in ciljnih javnosti v pripravo in izvajanje ukrepov ter odgovornega ravnanja z davkoplačevalskim denarjem.

»Priča smo privatizaciji javne politike na področju digitalne preobrazbe s strani vodstva pristojnega ministrstva, katere posledica so slabo premišljeni ukrepi in projekti,« je bil kritičen Simon Delakorda, direktor Inštituta za elektronsko participacijo.

»Helikopterska« poraba
javnega denarja

V Mreži nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (v nadaljevanju Mreža) imajo resne pomisleke o ustreznosti načrtovanja, izvajanja in evalvacije posameznih ukrepov na področju spodbujanja digitalnih kompetenc prebivalstva ter njihovi gospodarnosti in učinkovitosti.

Na ministrstvu so se pohvalili, da se je usposabljanj za dvig digitalnih kompetenc lani udeležilo več kot 5000 otrok in mladih, preko 23.000 odraslih in preko 5000 starejših, Digi info točke pa na 162 lokacijah po državi ponujajo svetovanje in podporo prebivalcem pri uporabi digitalnih javnih storitev. »Gre za številke, ki same po sebi ne povedo veliko o dejanskih učinkih usposabljanj,« pravi Delakorda, tudi koordinator zagovorništva pri Mreži. Opozarja na t. i. helikoptersko porabo javnega denarja brez jasno opredeljenih ciljev, preverljivih kazalnikov in metodologije spremljanja.

Tipičen primer je po njegovem projekt spodbujanja digitalnih kompetenc za starejše na ruralnih območjih Mobilni heroji, za katerega ministrstvo do danes ni utemeljilo, pojasnilo ali z javno dostopnimi podatki dokazalo, kako natančno je 5533 starejših »bistveno povečalo digitalne spretnosti«, kot navajajo na spletni strani. Tudi za projekt usposabljanja otrok in mladih za krepitev digitalnih kompetenc predhodna analiza ni bila opravljena, zato niso izhajali iz dejanskih potreb ciljnih skupin.

Glede šestmilijonskega projekta Digi info točk za pomoč državljanom pri digitalnem opismenjevanju pa velja spomniti, da je v nacionalnem strateškem načrtu sicer navedenih 222 točk z najmanj eno v vsaki občini, a so jih 60 po štirih mesecih zaradi slabega obiska že zaprli. Tudi elektronska osebna izkaznica kljub drugačnim obljubam še vedno ni na voljo uporabnikom z operacijskega sistema Linux, kar pomeni »diskriminacijo in nepravično obravnavo določenih uporabnikov digitalnih storitev«, opozarjajo.

Poročilo ni tako ugodno,
kot se ministrica hvali

Za premalo domišljenega se je izkazal tudi javno najbolj izpostavljen projekt brezplačne izposoje računalniške opreme. Ministrstvu tudi več kot pol leta po 6,5 milijona evrov vrednem nakupu računalnikov, nad katerim visijo sum kartelnega dogovarjanja ponudnikov in očitki računskega sodišča o negospodarnosti in neučinkovitosti, teh po trenutnih kriterijih še vedno ni uspelo razdeliti. Na drugi strani pa jih potrebujejo nekateri v osnovnem šolstvu, kar potrjuje primer osnovne šole Loka Črnomelj, ki sredstva za nakup računalniške opreme zbira z donacijami. Ministrstvo jih po trenutnih pravilih lahko namreč dodeljuje le šolam, katerih ustanoviteljica je država. Ustanoviteljice osnovnih šol pa so občine. Gre za še en dokaz o odsotnosti jasne slike o potrebah na terenu, ocenjuje Delakorda.

Računsko sodišče je opozorilo, da bi v tem primeru moralo ministrstvo že pred izvedbo razpisa zagotoviti pravne podlage, ki bi omogočile opredelitev upravičencev in s tem posledično opredelitev potrebne količine računalnikov ter njihovo čimprejšnjo razdelitev upravičencem. Pravne podlage so, kot smo poročali, zagotovili za nazaj, in to šele več mesecev po razpisu.

Simon Delakorda dodaja, da zato ne presenečajo kritične navedbe evropske komisije v pred nekaj dnevi objavljenem poročilu o stanju digitalnega desetletja. Ministrica je poročilo označila kot »odlično novico«, saj je Slovenija opazno napredovala zlasti na področju eUprave, kjer se sicer uvršča v evropsko povprečje, in v pokritosti z internetom. Vendar pa poročilo izpostavlja tudi, da se mora Slovenija osredotočiti na izboljšanje digitalne preobrazbe podjetij in krepitev digitalnih kompetenc prebivalstva, kjer je na lestvici držav EU nazadovala. V Sloveniji tudi močno primanjkuje strokovnjakov za informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Ministrica nevladnike ignorira

Na ministrico, ki jo je zapustilo precej sodelavcev, letijo tudi očitki o neobzirnem dialogu, omejevanju javne razprave in pomanjkljivem sodelovanju z zainteresiranimi deležniki ter strokovno javnostjo pri pripravi strateških dokumentov in akcijskih načrtov, na kar so v Inštitutu za elektronsko participacijo v odprtem pismu opozorili celo evropsko komisijo.

Tudi v pismu kabinetu predsednika vlade, ki so ga poslali prejšnji teden, opozarjajo, da ministrstvo do 1. julija ni uresničilo večkrat izražene namere, da bo v prvi polovici leta objavilo skupen javni razpis za projekte in programe nevladnih organizacij in vsebinskih mrež nevladnih organizacij v skladu zakonom o spodbujanju digitalne vključenosti, kar pomeni neizvajanje načela vladavine prava. Ministrstvo se prav tako ne odziva na povabila k sodelovanju na dogodkih. V več primerih ni pravočasno odgovorilo na dopise, pri pripravi nacionalnega strateškega načrta pa ni upoštevalo nobene izmed 35 pripomb nevladnih organizacij. Še vedno ni začel delovati niti strateški svet za digitalno preobrazbo, zamuja pa tudi vzpostavitev sodobnega sistema javnega obveščanja in alarmiranja prebivalcev o naravnih in drugih nesrečah.

Psihologi: plakati krepijo
napačna sporočila

Nazadnje so se na ministrico zgrnili še očitki psihološke stroke v zvezi s kampanjo za boj proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu Premisli, nato stisni, katere nosilec je ministrstvo za digitalno preobrazbo. Strokovnjaki so na pobudo Društva psihologov Slovenije opozorili, da dvoumna sporočila na barvnih plakatih, ki so se na oglasnih panojih in tudi v šolah pojavili v okviru kampanje, niso primerna, saj bi lahko imela pri otrocih in mladostnikih nasprotni učinek od želenega in bi lahko celo utrjevala negativna sporočila. Ministrstvo so pozvali so k umiku spornih plakatov oziroma nadomestitvi s plakati, ki upoštevajo razvojne značilnosti populacije, ki so ji namenjeni, ki nosijo enoznačno pozitivno preventivno sporočilo ter so opremljeni tudi z informacijami o dostopnih oblikah pomoči za otroke in mladostnike v stiski. Da je ministrstvo ubralo napačno metodo, s katero ne bo doseglo učinkov ali bo doseglo nasprotne, so ocenili tudi v celjski dijaški skupnosti in potezo ministrstva označili za »avtogol«. Na odgovor ministrstva, ali so se na skupnem sestanku že dogovorili o ustreznih rešitvah, še čakamo.