Visoke temperature, ki naj bi se nadaljevale celo do konca prihodnjega tedna, so eno največjih sindikalnih central v državi, Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije, spodbudile k apelu delodajalcem, naj v tem vročinskem valu z ustreznimi ukrepi svojim zaposlenim zagotovijo varno in zdravo delovno okolje. Po besedah predsednika konfederacije Damjana Volfa »ne sme biti prav nobenega razumskega argumenta, da delodajalci v ekstremno vročih dnevih ne bi dali na prvo mesto zdravja in varnosti zaposlenih pred lastnim profitom«.
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije so opozorili, da so visoke temperature v delovnem okolju nevarne za zdravje in varnost delavcev, starejših od 50 let. Ravno ti naj bi po podatkih statističnega urada aprila 2024 predstavljali skoraj 32 odstotkov vseh delovno aktivnih v državi. Med ogrožene spadajo tudi kronični bolniki, nosečnice, delavci s prekomerno telesno težo in delavci, ki opravljajo delo na prostem, so dodali. Na inšpektoratu za delo so povedali, da največ kršitev glede temperature na delovnem mestu zaznavajo pri delu na prostem (na primer pri gradbenih ali vzdrževalnih delih), pa tudi pri delu »v proizvodnih prostorih in pisarnah, kjer ni zagotovljenega ustreznega prezračevanja in uporabe klimatskih naprav«.
Inšpektorji bodo pozorni na vročino na delovnih mestih
»Pristojni inšpektorji bodo v prihodnjih dneh pri svojih nadzorih posebno pozornost namenili tudi visokim temperaturam na delovnih mestih, nadzori pa se bodo izvajali na ustaljen način. Ravno tako bodo ažurno obravnavali tudi vse prejete prijave, ki se bodo nanašale na visoke temperature v delovnem okolju,« je napovedala glavna inšpektorica na inšpektoratu za delo Katja Čoh Kragolnik.
Na inšpektoratu ne vodijo ločene statistike o kršitvah, ki bi se nanašale zgolj na previsoke temperature v delovnem okolju, je povedala Čoh-Kragolnikova. Čeprav pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih nima prekrškovnih določb, načeloma inšpektorat lahko v zvezi z visokimi temperaturami in ugotovljenimi okoliščinami uporabi določbo zakona o varnosti in zdravju pri delu, je dejala glavna inšpektorica. Zakon med drugim določa, »da je delodajalec dolžan zagotavljati varno delovno okolje in če tega ne zagotavlja, se lahko kaznuje z globo od 2000 do 40.000 evrov, njegova odgovorna oseba pa z globo od 500 do 4000 evrov«, je razložila Katja Čoh Kragolnik.
Inšpektorat za delo je že junija letos spomnil, da mora delodajalec med delovnim časom v delovnih prostorih zagotoviti takšno temperaturo zraka, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. »Poleg tega temperatura zraka v delovnih prostorih v skladu s pravilnikom, ki opredeljuje zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa.«
Da zagotovi ustrezno delovno okolje, delodajalec lahko izvede začasne ukrepe ali trajne oziroma tehnične ukrepe. »Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti ukrepi opredeljeni v izjavi o varnosti z oceno tveganja,« so zapisali na inšpektoratu. Če delodajalec recimo v vročih obratih ne more zagotoviti primerne temperature, mora delavcem zagotoviti hladen prostor, kamor se lahko umaknejo, da ohladijo telo, je dejala predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
Posledice so lahko hude
Metoda Dodič Fikfak je spomnila, da so posledice dela na soncu oziroma v previsoki vročini lahko tako kratkoročne kot tudi dolgoročne. Opozorila je predvsem na vročinsko kap, grozečo vročinsko kap in dehidracijo. Vročina po njenih besedah lahko vpliva na centralni živčni sistem, kardiovaskularni sistem in tudi ledvice. »Če se takšne stvari pogosto ponavljajo, lahko pride do kroničnih motenj tako na možganskem sistemu kot tudi na ledvicah,« je poudarila.
Tiste, ki delajo pretežno na prostem, ogroža še melanom. »Ta je lahko strahotno nevaren, ker lahko terja življenje človeka. Melanom je sicer stoodstotno ozdravljiv, a le, če pacient pravočasno pride k zdravniku in do zdravljenja,« je dejala Metoda Dodič Fikfak. Ob tem je izpostavila, da mnogi ljudje napačno ravnajo, ko so na soncu in se zaradi vročine slečejo, češ da jim bo tako manj vroče. »To ni prav, na soncu se ne smemo sleči. Nasprotno, na soncu se moramo maksimalno pokriti predvsem med 10. in 16. oziroma 17. uro. Vse moramo pokriti: od oči, glave, dekolteja, rok in nog. Česar ne moremo pokriti, zaščitimo z ustreznimi zaščitnimi kremami,« je pojasnila.
Dodala je, da morajo delodajalci delavcem na prostem zagotoviti takšno zaščitno opremo, ki jih bo po eni strani zaščitila pred sončnimi žarki, po drugi pa bo omogočala pretok zraka, da bo koža dihala. Če takšne opreme ne bodo imeli, je ne bodo nosili in bodo posledično nezaščiteni pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov, je poudarila strokovnjakinja. Spomnila je tudi, da se zaradi dolgotrajnega dela na soncu in pri visokih temperaturah lahko zmanjšata delovna zmožnost in zbranost delavca, ta lahko postane bolj utrujen in izčrpan, kar pa lahko vodi do napak in posledično do nezgod pri delu.
