V prihodnjih dneh se bo začel prodajni postopek Gorenjskih elektrarn, hčerinskega podjetja Elektra Gorenjska. Kot so pojasnili v Elektro Gorenjska, so za svetovalca v prodajnem postopku, ki bo večfazen in predvidoma zaključen v prvi polovici prihodnjega leta, izbrali podjetje KPMG. Med možnimi kupci se omenjajo Holding Slovenske elektrarne in kakšno od podjetij iz skupine Gen, veliko interesa iz tujine pa ni pričakovati, ocenjujejo poznavalci razmer.
Prodajo Gorenjskih elektrarn so v Elektru Gorenjska utemeljili s premišljeno strateško odločitvijo, ki izhaja iz potrebe po učinkovitem razporejanju sredstev v skladu s poslovnimi prioritetami. »S tem se bomo lahko osredotočili na osnovno dejavnost – distribucijo električne energije, ki zahteva znatne investicije v nadgradnjo infrastrukture. Trg električne energije je v letu 2024 zaradi nestanovitnosti cen izjemno zahteven, kar še dodatno poudarja potrebo po obvladovanju cenovnih tveganj, kar pa ni osrednje poslanstvo elektrodistribucijskih podjetij.«
V letnem poročilu o poslovanju za lansko leto je podjetje Gorenjske elektrarne načrtovano prodajo utemeljilo tudi s tem, da je Elektro Gorenjska nosilec zelenega prehoda v nizkoogljično družbo, ki terja ogromna vlaganja v širitev energetske infrastrukture, kot tudi vlaganja v izgradnjo novih obnovljivih virov energije, zato so pred izzivom, kako zagotoviti zadostna sredstva, obenem pa tudi Gorenjske elektrarne potrebujejo sredstva za širitev portfelja proizvodnih enot.
Več kot 200-odstotna rast dobička
Poslovanje Gorenjskih elektrarn se je lani izrazito izboljšalo. Prihodki so se na medletni ravni povečali za dobre tri četrtine in so znašali 17,4 milijona evrov, pri čemer se je količinska prodaja električne energije povečala za dobrih 18 odstotkov, na okoli 50.000 megavatnih ur. Poleg proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn se v podjetju Gorenjske elektrarne med drugim ukvarjajo še s proizvodnjo električne energije v sončnih in fotovoltaičnih elektrarnah ter proizvodnjo energije z visokim izkoristkom (SPTE). Sončne elektrarne so, zaradi daljšega obdobja padavin, poslovale nekoliko pod načrti in v celotni proizvodnji prispevale devet odstotkov električne energije. S hidroelektrarnami je bilo ustvarjenih 88 odstotkov proizvodnje, pri čemer je bila letna načrtovana proizvodnja presežena.
Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), eden od ključnih kazalcev poslovanja podjetij, ki prikazuje, koliko sredstev podjetjem ostane za vračilo posojil, naložbe in izplačilo dobičkov lastnikom, se je povečal za okoli 140 odstotkov, na skoraj devet milijonov evrov. Še višja, 213-odstotna, je bila rast čistega dobička, ki se je povzpel na 7,2 milijona evrov. Za naložbe je podjetje lani namenilo 5,85 milijona evrov, kar je bilo dobro polovico več kot leto pred tem. Od tega zneska je bilo za različne naložbe v hidroelektrarne namenjenih okoli tri milijone evrov, pri čemer je bilo 2,67 milijona evrov investiranih v celovito obnovo Hidroelektrarne Sava. Takšna naložba je posledica požara sosednje starejše zapuščene stavbe jeseni 2022, ki se je razširil tudi na celotno območje strojnice hidroelektrarne, zato nadaljnje obratovanje ni bilo možno. Začetek obratovanja nove hidroelektrarne Sava je predviden v začetku leta 2025.
Nerešena lastniška razmerja
Hidroelektrarno Sava, eno od največjih med tistimi, ki so v lasti Gorenjskih elektrarn, sicer pestijo nerešena lastniška razmerja, zato je ob ustanovitvi Gorenjskih elektrarn leta 2001 ostala v lasti Elektra Gorenjska, Gorenjske elektrarne pa jo imajo v najemu. Če bo hidroelektrarna v celoti vrnjena upravičencem, bi Gorenjske elektrarne ostale brez enega večjih proizvodnih virov. Na začetku lanskega leta sta podjetji Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne sklenili dogovor, na podlagi katerega se slednjemu podjetju priznajo vse naložbe v Hidroelektrarno Sava, in sicer v višini okoli devetih milijonov evrov.
V hidroelektrarnah Gorenjskih elektrarn se ob obilnejših padavinah visoke narasle vode prelivajo prek naprav, zato hidroelektrarne – z eno izjemo: Hidroelektrarna Lomščica – ne morejo izkoriščati višje vode za proizvodnjo električne energije. Razlog za to je v tem, da hidroelektrarne nimajo svoje akumulacije.
Za naložbe v sončne elektrarne je bilo lani namenjenih 2,56 milijona evrov. Zaradi visokih cen električne energije je bilo lani veliko povpraševanja po večjih elektrarnah, v vrednosti nad 100 tisočakov, pri čemer je bilo zaključenih 17 tovrstnih projektov.