Po tistem, ko se je z zlatom večino prejšnjega leta trgovalo pod 2000 dolarji za unčo (ta pomeni 28,26 grama), je njegova vrednost letos zrasla za dobro petino, pri čemer je julija rast obsegala okoli osem odstotkov. V tem letu so cene zlata večkrat dosegle rekordne vrednosti, sredi avgusta pa je dnevna cena prvič presegla psihološko mejo 2500 dolarjev za unčo.
S tem je bilo za standardno zlato palico teže 400 unč oziroma 12,4 kilograma, s katero trgujejo centralne banke in trgovci s plemenitimi kovinami, prvič v zgodovini treba plačati več kot milijon dolarjev. Na ameriški blagovni borzi Comex je bila dnevna cena zlata v petek okoli 2550 dolarjev za unčo.
Po napovedih finančnih organizacij, ki se uvrščajo v svetovni vrh, bo vrednost zlata letos in v prihodnjem letu še naraščala. V švicarski UBS Group pričakujejo, da bo cena zlata za unčo v zadnjem četrtletju letos obsegala 2600 dolarjev. Že spomladi je Goldman Sachs za isto obdobje napovedal, da bo cena plemenite kovine v povprečju 2700 dolarjev za unčo. Tolikšno vrednost zlata napovedujejo tudi za začetek prihodnjega leta.
Pred dnevi je ta ameriški finančni velikan zaradi slabših gospodarskih razmer in napovedi na Kitajskem oceno povprečne cene bakra v prihodnjem letu popravil s 15.000 dolarjev na 10.100 dolarjev za tono, ceno tone aluminija pa z 2850 na 2540 dolarjev, medtem ko ocenjene vrednosti zlata ni spreminjal. Še pred odmevnim govorom guvernerja ameriške centralne banke 23. avgusta, v katerem je Jerome Powell napovedal septembrsko znižanje temeljnih obrestnih mer – ta govor je po ocenah številnih analitikov po svetu za cene zlata pomenil pomembno prelomnico –, je finančna skupina Citigroup, večni tekmec Goldman Sachsa, napovedovala, da se bo cena zlata sredi prihodnjega leta povzpela na 3000 dolarjev za unčo.
Kaj krepi cene zlata
Rast cen zlata na začetku letošnjega leta je presenetila tudi številne izkušene analitike po svetu, saj se cene plemenitih kovin gibljejo v nasprotni smeri kot donosi obveznic, na katere v zadnjem obdobju vplivajo višje obrestne mere. V prvih mesecih leta so bile naraščajoče vrednosti zlata posledica predvsem velikih nakupov tega elementa periodnega sistema več centralnih bank po svetu, med drugim kitajske in tamkajšnjih vlagateljev, ter geopolitičnih tveganj – vojna v Ukrajini, naraščanje napetosti na Bližnjem vzhodu –, medtem ko so nedavne rasti cen spodbudila pričakovanja vlagateljev o zniževanju temeljnih obrestnih mer ameriške centralne banke, je poročal Bloomberg.
Zniževanje obrestnih mer centralnih bank namreč spodbudi naraščanje cen zlata, zaupanje vlagateljev, da bo ameriška centralna banka septembra začela zniževati ključne obrestne mere, pa se je okrepilo po njenem julijskem zasedanju. H krepitvi cen zlata v zadnjem času prispevajo tudi letošnje volitve v ZDA.
Po besedah vodje upravljanja delniških naložb v družbi Generali Investments Aleša Lokarja postaja svetovno okolje privlačno za naložbe v zlato. »Zgodovinsko se je vrednost zlata zviševala, ko so centralne banke zniževale temeljne obrestne mere.« Kot je poudaril Lokar, je za premožnejše vlagatelje z vidika razpršitve tveganja zlato privlačna naložba, pri čemer svetuje, da delež naložbe v zlatu znaša od pet do deset odstotkov vrednosti celotnega premoženja posameznika.
Krepitev povpraševanja nekaterih centralnih bank po svetu je Lokar utemeljil z naraščanjem geopolitičnih tveganj. »Pred nekaj leti so centralne banke po svetu kupovale ameriške dolarje in različne obveznosti, danes pa sredstva vlagajo tudi v druge naložbe.« Po Lokarjevi oceni bi se vrednost zlata v prihodnjih mesecih lahko zvišala za okoli deset odstotkov.
Razlika v primerjavi z delnicami podjetij za pridobivanje zlata
Med vlaganjem v zlato in vlaganjem v delnice podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem zlata, je pomembna razlika. Po Lokarjevih besedah delnice podjetij, ki se ukvarjajo s kopanjem zlata, niso močno odvisne od njegovih cen, to pomeni, da imeti zlate palice v bančnem sefu ni enako, kot bi imeli delnice podjetij, ki pridobivajo zlato, česar se morajo vlagatelji zavedati.
»Profil tveganja med tema vrstama naložb je precej drugačen. V ozadju je vzvod. Če se vrednosti zlata znižajo za deset odstotkov, se bodo delnice podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem zlata, načeloma znižale za več odstotkov – in obrnjeno. A v praksi ni vedno tako.« Podjetja, ki kopljejo zlato, tega prodajo po terminskih cenah. To pomeni, da je zlato, ki ga bodo izkopali v prihodnjih dveh, treh letih, že zdavnaj prodano po nižjih cenah.
»Če bi se cene zlata zvišale za petdeset, sto odstotkov, bi se okrepile tudi vrednosti delnic podjetij, ki pridobivajo zlato, pri manjših nihanjih cen zlata pa so njihove delnice bolj odvisne od delniških trgov in gibanja borznih indeksov, kot je indeks S & P 500, ter vrednosti podjetij, ki se ukvarjajo z izkoriščanjem kovin,« je pojasnil Lokar. Cene delnic so lahko visoke tudi med prevzemi podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem zlata, ker prevzemniki predvidevajo, da bodo cene zlata še rasle, a se na koncu to ne zgodi, je dodal Lokar.
