Večina članov Odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) je na zadnjem zasedanju konec julija menila, da je inflacija v ZDA še vedno previsoka in bi lahko zahtevala nadaljnje zviševanje obrestnih mer, piše v povzetkih razprav, objavljenih to sredo.

So pa člani odbora vendarle menili, da se inflacijski pritiski umirjajo, povzetki pa v tej luči potrjujejo, kar je predsednik centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell povedal na novinarski konferenci po zasedanju FOMC 25. in 26. julija. Tudi on je nakazal mešane signale glede nadaljnjih ukrepov centralne banke.

Večina analitikov zato kljub vsemu upa, da centralna banka letos v obrestne mere ne bo več posegala. Lahko pa se vendarle zgodi, da bo do konca leta prišlo do še enega povišanja. Powell je povedal, da bo vse odvisno od stanja na terenu oziroma gospodarskih podatkov.

Fed s svojo denarno politiko cilja na dvoodstotno letno inflacijo, ta pa se kljub maratonski politiki višanja obrestnih mer še ni spustila na to raven. FOMC je ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, povišal 11-krat v 17 mesecih, zdaj je na ravni od 5,25 do 5,50 odstotka, kar je največ v 22 letih.

Uradna ameriška statistika meri več vrst inflacije, centralna banka pa najbolj upošteva inflacijo, vezano na potrošniško porabo, brez upoštevanja cen energije in hrane. Ta je bila julija na letni ravni 4,7-odstotna, kar je torej daleč od cilja.

Povzetki razprave zadnjega zasedanja FOMC sicer kažejo, da je veliko članov odbora menilo, da je ključna obrestna mera trenutno tam, kjer mora biti, da zadrži gospodarstvo pred pregrevanjem. Tveganje, da bodo obresti previsoke, je sedaj po njihovem mnenju izenačeno s tveganjem, da bodo prenizke, kar vse govori v prid premoru pri zviševanju.

Naslednje vprašanje, ki se zastavlja, pa je, kdaj se bodo obresti začele spet nižati. Letos zagotovo še ne, morda pa že v prvi polovici prihodnjega leta, ocenjujejo poznavalci.