Ministrstvo za delo je pripravilo predlog novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki predvideva natančnejše spremljanje delovnih ur, odmorov in počitkov. Veljavna zakonodaja, ki ni bila novelirana že vse od leta 2006, v evidenci delovnega časa zahteva le podatek o številu opravljenih ur, ne pa tudi podatka o začetku in zaključku dnevnega delovnega časa. Takšna ureditev povzroča težave pri izvedbi inšpekcijskega nadzora in pogosto onemogoča nadziranje delovnega časa, odmorov in počitkov. Inšpektorat za delo, ki že več let zahteva spremembo zakona, ugotavlja, da so evidence delovnega časa pri delodajalcih pogosto tudi prirejene in ne izkazujejo dejanskega stanja.
Po spremenjenem zakonu bo moral delodajalec v evidenco o izrabi delovnega časa dnevno vpisovati podatke o času prihoda in odhoda delavca z dela, izrabi in obsegu odmora med delovnim časom, o opravljenih urah v posebnih pogojih dela, opravljenih urah v neenakomerno razporejenem in začasno prerazporejenem delovnem času ter tekoči seštevek ur za daljše obdobje, torej v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje.
Če so delodajalci že zdaj obvezno evidenco delovnega časa doslej lahko vodili tudi z ročnim vpisom ur v beležko, bodo po novem morale biti evidence v elektronski obliki. Ministrstvo naj bi aplikacijo za elektronsko vodenje evidence vzpostavilo v 18 mesecih od sprejetja novele zakona, obveznost elektronskega evidentiranja pa naj bi začela veljati najpozneje dvanajst mesecev po vzpostavitvi informacijske podpore, torej leta 2025. Sredstva za kritje stroškov informacijske podpore bodo predvidoma zagotovljena v okviru projekta, ki je del načrta za okrevanje in odpornost.
Spremenjeni zakon določa tudi višje sankcije za kršitve. Po veljavnem zakonu, v katerem so napisane še v tolarjih, je za pravno osebo ali s. p., po preračunu v evre, predvidena kazen v višini od 1250 do 4165 evrov. Po novem bi sankcije znašale od 1500 do 20.000 evrov, ob tem pa je določena tudi kazen za odgovorno osebo v podjetju, ki naj bi znašala od 150 do 2000 evrov.
Predlog novele je trenutno v javni razpravi. Pripombe nanj je mogoče do 27. avgusta oddati na portalu eDemokracija, sindikati in delodajalci pa imajo do konca poletja čas, da podajo svoje pripombe v okviru ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
Mesec: Ne gre za »štempljanje«
Čeprav je novi zakon o evidencah začel nastajati že leta 2017, spremembe pa so napovedovali tako v Šarčevi kot zadnji Janševi vladi, je predlog novele zlasti v medijih, bolj naklonjenih prejšnji vladi, in na družbenih omrežjih sprožil žolčne debate in strah, da se v podjetjih uvaja obvezno »štempljanje«.
»To nikakor ne drži,« pojasnjuje minister za delo Luka Mesec. »Namen tega zakona je preprečevati zlorabe, kakršne smo videli v podjetjih Marinblu in Selea, kjer delavci delajo po 16 ur na dan, a se jim ne plačuje nadur in ne morejo uveljavljati pravice do počitka. S tem zakonom se 'štempljanje' na noben način ne širi. Ureditev ostaja natančno taka, kot je, s to razliko, da bo moralo biti popisovanje ur po novem digitalno. Z digitalizacijo bodo delavci v teh poklicih dobili več nadzora nad tem, kako se jim ure popisujejo, inšpekcija pa boljši vpogled v to, kaj se v kakšnem podjetju zares dogaja.«
Delodajalci za možnost izbire glede načina evidentiranja
Medtem ko se sindikati s predlogi strinjajo, pa jim ostro nasprotujejo delodajalci. »V GZS smo na strani spoštovanja delovnopravne zakonodaje. V primeru predlaganih sprememb pa ocenjujemo, da gre za korak v napačno smer, saj nas v obdobju, ko nas je epidemija potisnila v nove oblike dela, čakajo bolj nujna odprta aktualna vprašanja – na primer jasne določbe glede dela od doma, dela na daljavo, pravica do 'odklopa', skrajševanja delovnega tedna … Sprememba zakona o evidenci delovnega časa gre v diametralno nasprotno smer,« pravi izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček.
Na GZS ugotavljajo, da v podjetjih, ki poslujejo transparentno, tudi evidentiranje delovnega časa ni problem. »Obstaja pa velika verjetnost, da bodo tista podjetja, ki ne poslujejo v skladu z obstoječo zakonodajo, iskala obvode tudi v primeru bolj rigoroznih zakonskih določb. Zato se nam zdi bolj ustrezno, da bi država najprej poostrila in okrepila nadzor nad izvajanjem sedanje zakonodaje,« je dejal.
Po oceni Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) prinaša predlog novele delodajalcem še več birokracije in dodatnih stroškov. »Bistveno je, da se evidentiranje delovnega časa vodi pravilno, pa naj gre za elektronsko ali ročno evidentiranje. Odločitev o tem, na kakšen način se bo evidentiral delovni čas, pa mora biti v domeni delodajalca. Možnost izbire imajo namreč tudi v sosednjih državah, v Avstriji, Nemčiji, Italiji,« opozarja predsednik OZS Blaž Cvar. Predlagane rešitve po njegovih besedah odpirajo številna vprašanja in pomisleke tudi o tem, kako bi se elektronsko evidentiranje izvajalo v praksi, in sicer tako z vidika točnosti podatkov kot tudi s področja varovanja osebnih podatkov.
Elektronsko beleženje bo plačala država
Na ministrstvu za delo poudarjajo, da temeljne obveznosti delodajalcev glede vodenja evidenc obstajajo že v veljavni zakonodaji in da novela zgolj podrobneje opredeljuje, za koga in kako jih voditi. »Predlogi bodo področje vodenja evidenc naredili jasnejše in z digitalizacijo tudi sodobnejše, ob tem pa so rešitve zasnovane tako, da delodajalci ne bodo deležni dodatnih finančnih ali administrativnih bremen, saj bo informacijska podpora za elektronsko beleženje izrabe delovnega časa za vse delodajalce zagotovljena s strani države,« pojasnjujejo na ministrstvu.
To bo, kot pojasnjujejo, zasnovano tako, da bo omogočalo enostavno beleženje delovnega časa tudi pri delavcih, ki delo opravljajo na sedežu ali v prostorih delodajalca, na takšen način pa bodo zajeti tudi vsi sodobni načini opravljanja dela, na primer delo na domu ali drugi lokaciji. Ob tem poudarjajo, da obveznost vodenja evidenc izrabe delovnega časa ne posega v fleksibilnost organizacije dela in delovnega časa. Vsak delodajalec lahko v okviru zakonskih možnosti prosto razporeja delo in delovni čas posameznega delavca, še pravijo na ministrstvu.
