Informacijska pooblaščenka je ugotovila, da so identifikacijske številke, ki so jih na zahtevo Mestne občine Ljubljana morali nositi dostavljalci platform Wolt in Glovo, v nasprotju s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Informacijska pooblaščenka je končala inšpekcijski postopek zoper platformi Wolt in Glovo zaradi identifikacijskih številk, ki so jih v Ljubljani morali nositi dostavljalci. Ugotovila je, da predstavlja oštevilčenje dostavljalcev kršitev splošne uredbe o varstvu podatkov, saj za uvedbo identifikacij ni pravne podlage. Iz pisarne pooblaščenke so sporočili, da bo urad »vsekakor vodil prekrškovni postopek v skladu s svojimi pristojnostmi, a je v tem trenutku (postopkovno) prenagljeno, da bi vam lahko dali več informacij«.
V Woltu so potrdili, da so v začetku meseca prejeli odločitev informacijske pooblaščenke, a poudarjajo, da ta še ni pravnomočna. Ostaja možnost za pritožbo, vendar nadaljnji korak še proučujejo. Uvedba identifikacijskih številk je bila rezultat kompromisa z Mestno občino Ljubljana. Ta je zahtevala uvedbo identifikacijskih številk zaradi lažjega nadzora dostavljalcev, ki bi v mestnem središču naredili cestnoprometni prekršek. Takrat so razmišljali tudi o prepovedi vožnje dostavljalcev v mestnem središču.
Na občini obžalujejo odločitev pooblaščenke in upajo, da se bosta platformi zoper izdano odločbo pritožili na upravno sodišče. Poudarili so še, da je po njihovem mnenju ukrep povečal varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, vključno z varnostjo dostavljalcev. Dostavljalci, s katerimi smo bili v stiku, so nam sporočili, da niso bili seznanjeni s postopkom informacijske pooblaščenke. Zanj so izvedeli iz medijev, k umiku identifikacijskih številk pa so jih pozvali brez pojasnila ali obrazložitve.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik nam je sporočila, da je uvedba identifikacijskih številk morda res v interesu udeležencev v prometu. A opozarja, da morata platformi najprej utemeljiti, da je ta ukrep v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov. »To pomeni, da bi morala Wolt in Glovo izkazati, da za identifikacijo dostavljalcev ne obstajajo drugi realni in z vidika varstva osebnih podatkov manj invazivni ukrepi, kot je na primer nadzor policije, ki ima pooblastila za ustavitev in identifikacijo morebitnih kršiteljev cestnoprometnih predpisov, ali nadzor redarjev v mestnem središču,« je bila jasna pooblaščenka.
Identifikacijske številke
uvedli le v Sloveniji
Podčrtala je še, da je Slovenija edina država v Evropski uniji, kjer sta omenjeni korporaciji uvedli identifikacijske številke za namen zagotavljanja spoštovanja cestnoprometnih predpisov dostavljalcev v največjem mestu. Oba ponudnika že razpolagata z GPS-lokacijskimi podatki vseh dostavljalcev. Opozorila je, da sta platformi dolžni pristojnim organom posredovati GPS-podatke, če prejmeta zakonito zahtevo za posredovanje podatkov v primeru suma kršitve.
Identifikacijske številke na torbah so podoben ukrep kot registrske številke na cestnih vozilih. A pooblaščenka opozarja, da je registracija avtomobila ali motorja urejena z zakonom. »Zakonodajalec (in ne upravljalec sam) je namreč pretehtal, da preprečevanje nevarnosti, povezane z uporabo vozil, pretehta nad pravico do zasebnosti, nameni obdelave vrste osebnih podatkov in pogoji uporabe pa so natančno določeni z zakonom,« je izpostavila. Dodala je še, da je nesprejemljivo, da zasebni subjekt samostojno sprejme odločitev o označevanju dostavljalcev na kolesih. »Medtem ko zakonodajalec označevanja kolesarjev z 'registrsko številko' (za zdaj) še ni predvidel. Ob tem se logično odpira vprašanje meja označevanja posameznikov (celo pešcev) s številkami, ki bodo omogočale njihovo lažjo in hitrejšo identifikacijo za namene, za katere se tako preprosto odloči upravljalec in tako neizbežno vodijo v družbo popolnega nadzora,« je opozorila pooblaščenka.
Dostavljalci v nevednosti
»Odlok o uvedbi identifikacijskih številk mi je bil spočetka zoprn zaradi namena in načina uvedbe, ki je bil povsem enostranski in brez možnosti ugovora. Vendar pa tudi drži, da sem ga sam vzel dobesedno. To pa je pomenilo, da je platforma od mene zahtevala le prevzem številke. Na mojo prošnjo, da mi točno navede člen pogodbe, ki me zavezuje, da prevzeto številko tudi dejansko nosim, pa nisem dobil odgovora. Pooblaščenkino ugotovitev zato razumem kot odgovor na vprašanje, ki je predhodno ostalo odprto in ki platforme očitno ves čas, ko je vztrajala pri pozivu k prevzemu številk, niti ni zanimalo,« je povedal Aleš, ki dela na eni od platform in je aktiven v sindikatu. Dodal je, da številke verjetno niso vplivale na zaslužek, a so vplivale na samozavest dostavljalcev. »Odnos do dostavljalcev ne deluje kot odnos do enakovrednih partnerjev, je namreč sestavni del samega dela.« Drugi dostavljalec, ki je želel ostati anonimen, pa nam je sporočil, da je njihovo delo odvisno od hitrosti, zato so prisiljeni hiteti, kar lahko vodi tudi do kršitev cestnoprometnih predpisov in nesreč.
Sindikat Mladi plus pozdravlja odločitev pooblaščenke
Sindikat Mladi plus, pod okriljem katerega deluje tudi Sindikat dostavljavcev, pozdravlja odločitev pooblaščenke, saj že od začetka opozarjajo, da so številke sporne. »Označevanje je še ena v vrsti kršitev, ki so jih dostavljalci deležni, saj jih trenutno razmerje do platforme postavlja v izredno podrejen položaj. Ta položaj je tudi razlog, da smo letos vzpostavili Sindikat dostavljavcev, saj lahko le združeni ne privolimo v kršitve delovnega prava in nedopustnega poseganja v zasebnost.« Dodali so, da si v sindikatu prizadevajo s kolektivno pogodbo dostavljalcev s platformo, znotraj katere bi jasno določili pravice in pravila dela.
