Mesečna rast cen v višini 0,2 odstotka in letna v višini 2,9 odstotka je potrdila trend upadajoče inflacije. Dobro je bil sprejet tudi podatek o kar enoodstotni rasti prodaje na drobno na mesečni ravni oziroma 0,3 odstotka rasti prodaje v barih in restavracijah. To nakazuje, da je ameriški potrošnik še vedno v dovolj dobrem stanju za trošenje, ki ima v ameriškem gospodarstvu še posebej visok pomen.

Pozitivno je presenetil tudi podatek o optimizmu menedžerjev malih podjetij, ki je na najvišji ravni od februarja 2022. Nekoliko manj optimizma je zaznati na ameriškem nepremičninskem trgu, kjer je število na novo izdanih dovoljenj za gradnjo upadlo na 1,4 milijona oziroma najmanj po začetku pandemije koronavirusa. Kar krepko se je znižalo tudi število na novo začetih gradenj. Pretirano dobre volje ne morejo biti niti delničarji Googla (Alphabet), saj so ameriški vladni uradniki oznanili, da bi potencialno lahko razdelili podjetje v več delov, saj mu očitajo monopolno delovanje. Po krepkem upadu cene delnice Nvidie, ko je bila cena že skoraj tretjino oddaljena od rekorda, se je izkazalo, da je bila to zgolj dobra nakupna priložnost. V preteklem tednu je cena delnice poskočila za skoraj petino. Še več, kar dobrih 25 odstotkov je pridobila cena delnice Starbucksa, kjer je prišlo do zamenjave direktorja.

Optimizem z ameriške borze se je preselil tudi na evropska tla, tako da so vsi glavni evropski delniški indeksi teden zaključili krepko v zelenem. 0,3-odstotna gospodarska rast v evroobmočju v drugem četrtletju glede na četrtletje prej resda ni impresivna, vseeno pa kaže na dokaj stabilno gospodarstvo. Minimalni upad nemškega gospodarstva (–0,1 odstotka na četrtletni ravni) je več kot nadomestila rast BDP drugih pomembnejših držav – Italije, Španije in Francije. Dokaj ugodno je tudi stanje v britanskem gospodarstvu, ki je na četrtletni ravni pridobilo 0,6 odstotka, ob 2,2-odstotni inflaciji, ki je povsem blizu ciljnih dveh odstotkov. K dobremu razpoloženju je dodatno pripomogla novica o »zgolj« 5,4-odstotni rasti plač, kar je najmanj v zadnjih dveh letih. Naj opomnimo, da previsoka rast plač, ki ni podprta z rastjo produktivnosti, viša inflacijo, zato je stabilizacija rasti plač na normalnih ravneh spodbuden podatek.

Po drugi strani se moramo z nekoliko zaskrbljenosti ozreti na cene zemeljskega plina. Stopnjevanje napetosti med Ukrajino in Rusijo je pod vprašaj postavilo dobavo ruskega plina prek Ukrajine. Cena zemeljskega plina je poskočila na najvišje ravni v letošnjem letu. Na korporativnem področju naj omenimo visoko rast cene delnice Bayerja, ki je prejelo ugodno sodbo glede škodljivih posledic njihovega herbicida. Vseeno pa cena delnice ostaja kar 80 odstotkov nižje kot pred slabim desetletjem oziroma pred prevzemom Monsanta. Tudi na Japonskem se je stanje po šoku v začetku meseca normaliziralo. Visoka, kar 6-odstotna rast njihovega delniškega indeksa sicer še ni docela izničila upada. Trgi so z olajšanjem sprejeli boljše ekonomske podatke od pričakovanj, saj je gospodarstvo na letni ravni v drugem četrtletju pridobilo 3,1 odstotka, kar je za državo, ki se že vrsto let sooča z ekonomsko stagnacijo, sila dober podatek. Naj omenimo, da se je njihov dokaj nepriljubljeni premier Kišida odločil, da se septembra ne bo več potegoval za ponovno izvolitev za vodjo stranke. Obenem bo zapustil položaj predsednika vlade.

Za konec se ozrimo še na Kitajsko, kjer se nadaljuje upadanje cen nepremičnin. Cene novih zgradb upadajo že 13 mesecev zapored, tokrat za 0,7 odstotka na mesečni ravni, investicije v nepremičninski sektor pa so na letni ravni upadle za več kot 10 odstotkov. 

Priporočamo