V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) so v okviru projekta Črpalne hidroelektrarne Kozjak (ČHE) sredi novembra krajane Selnice ob Dravi na občinski spletni strani v kratkem dopisu obvestili, da pričenjajo »obširen hidrološki monitoring in geomehanske raziskave«. Te, kot so zapisali, predvidevajo 28 različno globokih vrtin na zemljiščih, ki so v upravljanju Slovenskih državnih gozdov. Raziskave potekajo tudi na Kolarjevem vrhu, kjer je predvidena gradnja akumulacijskega jezera, primerljivega s površino Mariborskega otoka. Zapisali so še, da so vse bližnje stanovalce obvestili o začetku del na terenu in da ne pričakujejo vplivov na vsakodnevne aktivnosti.
Količili brez vednosti in soglasja lastnikov zemljišč
Na nekaterih zemljiščih so parcele, predvidene za raziskave, zakoličili že 23. oktobra in vsaj dveh zasebnih lastnikov o delih niso obvestili, prav tako zanje niso imeli soglasja. Eden od njih je domačija Kavčič, ki so jo naknadno iz DEM pisno obvestili, da se je zgodila napaka. Priložili so tudi obrazec za soglasje, ki pa ga ta ni podpisala. Ker ne soglašajo s poseganjem in vrtanjem na območju izvirov pitne vode, saj da so imeli težave s čistostjo pitne vode tudi zavoljo vrtine, ki so jo vrtali pred leti. »Pravica do pitne vode je zapisana v ustavi in je neodtujljiva človekova pravica. Vrtine so načrtovane nad našimi izviri. Naši predniki so si z lastnimi rokami izkopali izvire in mi želimo predati njihovo dediščino svojim potomcem,« menijo pri Kavčičevih. Janez Jerbič z Zgornjega Boča pa opozarja na zamuljenost vode, zaradi česar imajo filtre ob izviru, občasno pa se jim delno mašijo še vodovodne cevi. Dobili so tudi obvestilo, da bodo meritve vode pri njih opravljali marca prihodnje leto. »Zaradi nesporazuma pri izvedbi geodetskih del je bilo količenje izvedeno tudi na dveh zasebnih zemljiščih, pri čemer lastniki teh zemljišč s tem niso bili seznanjeni. Do pridobitve soglasij ali drugih ustreznih pravic na teh lokacijah del ne bomo izvajali. Lastnikom smo se že pisno opravičili in oba količka odstranili,« pojasnjujejo zaplet v DEM.
Bernarda Dajčman se je kot pooblaščenka svojih staršev in drugih sopodpisnikov, ki imajo svoje izvire pod načrtovanimi vrtinami, obrnila na direkcijo za vode, občino Selnica ob Dravi, ministrstvo za naravne vire in prostor ter varuha človekovih pravic. »Ne gre le za lastnike zemljišč, ampak imajo ljudje izvire tudi na zemljiščih svojih sosedov. Konkretno na zemljišču mojih staršev imata svoj vodni izvir še dva krajana. Skrajno neresne so tudi obljube, da se ne bo nič spremenilo glede naših voda, saj vsakršni posegi v zemljo na območju izvira vplivajo na vodne žile in zapiranje neke površine zmoti kroženje vode, res pa je, da papir vse prenese.« Bernarda Dajčman še pojasnjuje, da so jim iz direkcije za vode odgovorili, naj jih raziskave ne skrbijo, ker so izvajalcem predpisali pogoje, ki se jih morajo držati.
Čeprav v DEM, ki jih vodi generalni direktor Damjan Seme, zatrjujejo, da bodo njihovi posegi v prostor minimalni, so ob gozdnih poteh že posekali nekaj dreves, da so lahko na Zgornji Boč in Kolarjev vrh pripeljali vrtalno mehanizacijo na železnih gosenicah. »V skladu z navodili revirnega gozdarja in v soglasju z vsemi deležniki so bila odstranjena štiri drobna drevesa in nekaj podrasti,« odgovarjajo na vprašanje o poseku v DEM.
Pojasnjujejo, da bodo v okviru raziskav izvirov, vodnih zajetij, potokov in vedenja podtalnice izvedli 28 različnih vrtin, globokih med 30 in 140 metri. Te bodo opravljali tudi na območju Kolarjevega vrha, kjer so dela, kot trdijo, začeli zgolj na zemljiščih v upravljanju Slovenskih državnih gozdov, od katerih so pridobili soglasja. Dela bodo potekala prihodnjih šest do osem mesecev.
Trenja med »nasprotniki« projekta in DEM
Glede na to, da so krajani, ki ne soglašajo z vrtanjem na svojih zemljiščih, in nekateri posamezniki začeli odstranjevati količke na parcelah, so se v DEM med drugim odzvali z navedbo, da so se vsi skupaj znašli v precej nezavidljivi situaciji, saj da je nujno zagotoviti oskrbo s pitno vodo. In jih opomnili, da bodo v primeru oviranja raziskav največjo škodo utrpeli prav njihovi sosedje, ki zahtevajo nadomestno oskrbo s pitno vodo pred začetkom gradnje in med njo.
Predstavniki Civilne iniciative za Kozjak in Ekološkega društva Za Kozjak so na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, direktorat za okolje, oddelek za upravne zadeve s področja emisij v vode, ter na sektor za okoljske presoje poslali dopis, v katerem nizajo kršitve in zavajanja ter argumente zoper projekt ČHE Kozjak: »Zavedamo se, da v Sloveniji nujno potrebujemo boljšo in učinkovitejšo samooskrbo z električno energijo. Ampak investirajmo v tiste projekte, ki ne bodo uničevali neokrnjene narave, ogrožali zdravja in lastnine ljudi.« Katja Beck Kos v imenu podpisnikov še opozarja, da investitorja, DEM in Eles, prebivalstvo in večino lastnikov zemljišč še naprej ignorirata in jih ne vključujeta v postopke, saj je bila doslej javna predstavitev na štirih lokacijah, le na eni od teh pa je bil prisoten eden od investitorjev (DEM, op. a.). Opozarjajo tudi na strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050, ki nalaga, da se energetska omrežja prednostno umeščajo le znotraj že obstoječih infrastrukturnih koridorjev. Opozarjajo še, kot so zapisali v dopisu, na zavajajoče ustvarjanje javnega mnenja s komercialnimi sporočili, da ni alternative tovrstnim projektom in daljnovodu. Glede slednjega menijo, da ima negativne vplive na zdravje ljudi, še posebno otrok, zato se še naprej zavzemajo za kablovode pod zemljo.
V DEM o tem, kdaj bodo odgovorili na vprašanja zaskrbljenih krajanov v zvezi s projektom ČHE Kozjak, odgovarjajo: »Februarja smo se na predstavitvah zavezali, da bomo predstavitve ponovili takoj, ko bodo znani strokovni odgovori na zastavljena vprašanja. Tega se bomo držali.«
