Prisluhnimo tišini. Ne, v tokratni zgodbi ne bo govora o informativni oddaji, namenjeni hendikepiranim, ki jo že od leta 1979 neprekinjeno predvajajo na nacionalni televiziji in udejanja pravico gluhih do obveščenosti. Čeprav je res, da se nam je pred dnevi zdelo, kot da smo gluhi ali pa vsaj naglušni in bomo poslej to informativno oddajo spremljali tudi sami. Pa ne zaradi kakšnega nevarnega virusa. Da smo imeli občutek, da bolj slabo slišimo, je bil kriv štirikolesnik, ki sliši na ime ID.buzz. Čistokrvni Volkswagnov štirikolesnik, ki se ponaša z električnim motorjem. Od tod tišina.
Če ste nekoliko starejši, boste od pogledu na ID.buzz gotovo doživeli deja vu, se pravi že videno. Spominja namreč na legendarnega type 2, bolj znanega kot bulli, ki je postal kulten, ko so ga v 50. in 60. letih za svojega vzeli hipiji. Postal je simbol miru in svobodnega življenja, a tudi življenjskega sloga. Zato ne preseneča, da nekoliko starejši danes za njim množično obračajo glave. Toda reinkarnacija z originalom razen zunanje podobe in prostornosti nima veliko skupnega. Razvojniki v Wolfsburgu so se namreč odločili, da vanj vgradijo električni motor. Kot so pokazale testne vožnje, je bila to zagotovo napaka, saj bi se dizelski nravi avta bolje podal. Zakaj? Seveda je električni motor v teoriji super, saj ima voznik občutek, da so zaradi navora, ki je na voljo takoj, vozne zmogljivosti izjemne, a v realnosti je maksimalna hitrost omejena na 145 km/h. Z razlogom. Če se boste peljali hitreje, bo začela baterija s kapaciteto 77 kWh glasno nergati, saj bo doseg začel drastično padati. To pomeni, da na avtocesti ali relacijski vožnji, kjer bi se moral ID.buzz počutiti kot riba v vodi in kjer lahko še najbolj izkoristimo 204 konjičke, s hitrostjo ne smete pretiravati. In mi nismo pretiravali, zato se je doseg ustavil pri številki 322 kilometrov (obljubljajo 423), povprečna poraba pa pri 23,9 kilovatne ure (20,6).
Sliši se ok, a vendarle ni. Poleti so pogoji za baterijo skorajda idealni, znane pa so zgodbe novinarskih kolegov, ki so ga testirali pozimi in je bil doseg komaj 200 kilometrov. Si predstavljate, kakšen bi bil, če bi bil v nosu podobno zmogljivi 2-litrski dizel? Skorajda štirikrat večji! Vse ostalo seveda štima.
Predvsem prostornost, ki je pisana z veliko začetnico. Na zadnji klopi bodo tako trije potniki zlahka iztegnili noge, zgodba zase pa je tudi prtljažni prostor. Strahu, da vanj ne bi zložili različnih kovčkov, potovalnih torb in še česa, v tem avtu ne boste poznali, že osnovnih 1121 litrov pa je resnično ogromno. Ob podrti zadnji klopi se prostor skorajda podvoji, kar je več kot dovolj, da vanj spravite več (gorskih) koles, če sta potnika zgolj dva, pa lahko ustvarita tudi udobno posteljo in ID.buzz pretvorita v manjši avtodom. Dostop do zadnje klopi je prek drsnih vrat na obeh straneh enostaven, bi si pa želeli, da bi bila električno pomična. Žal elektrika serijsko ne pomaga niti zajetnim prtljažnim vratom, ki se dvignejo visoko. Z doplačilom dveh tisočakov dobite oboje.
ID.buzz se pelje zelo udobno tudi po zaslugi samodejnega menjalnika (ročica je nameščena desno za volanskim obročem) in aktivnega tempomata, ki sam pospešuje, zavira in ohranja varnostno razdaljo. Položaj sedenja je visok, dostop do voznikovega sedeža pa zahteva nekaj privajanja, saj se je treba malce povzpeti. Steklene površine so v prid preglednosti velike, bi si pa želeli še več odlagalnih mest, zaprt predal je zgolj eden. Tudi barvni zaslon na dotik bi lahko bil (še) večji, za marsikoga moteče je tudi, da vsem menijem ukazujemo na dotik. Na srečo so alternativa stikala na volanskem obroču, s katerimi upravljamo navigacijo, telefon in radio. Vožnja ni za vsakogar, sploh na mestnih ulicah. Mere so namreč zajetne. Še posebej širina in višina, ki se približujeta dvema metroma. Parkiranje tako zahteva izkušnje, toliko bolj, ker testni avto ni imel parkirne kamere, temveč zgolj senzorje.
Najslabše smo prihranili za konec, ceno. Ta je malce več kot 65 evrskih tisočakov ali prevedeno veliko. Toliko bolj, ker do subvencije Eko sklada ne boste upravičeni, saj je meja prav 65 tisočakov. Predvsem pa bi pričakovali, da za to ceno doplačila različne opreme ne bodo potrebna, pa so. To je tudi glavni razlog, da se ID.buzz ne prodaja tako dobro, kot bi se lahko. Lani so jih v Sloveniji prodali 60. Nastavke ima namreč odlične.
