S proračunskimi spremembami se v absolutnih številkah za največ, 295 milijonov evrov, na dobrih 766 milijonov evrov v primerjavi s potrjenim proračunom, povečujejo sredstva ministrstvu za zdravje. Več sredstev bi lahko omogočilo skrajševanje čakalnih vrst, več zdravnikov in več bolnišničnih postelj. Zato velja takšno potezo pozdraviti. Ob tem bi bilo smiselno razmisliti o povečanju obveznih prispevkov iz plač za obvezno zdravstvo za odstotno točko ali dve, s čimer bi se sredstva za zdravstvo letno povečala za več sto milijonov evrov.
Po lanskoletnih navedbah Urada za makroekonomske analize in razvoj v poročilu o produktivnosti rast BDP v Sloveniji temelji predvsem na povečani količini dela, medtem ko je rast realne produktivnosti skromna. Upoštevaje evropski inovacijski indeks je napredek Slovenije v inovacijski uspešnosti, kljub izboljšanju v zadnjem času, prepočasen – za dosego vodilnih inovatork bi potrebovali več kot 30 let.
Tudi ministrstvu za digitalno preobrazbo se bodo sredstva precej povečala, za skoraj 64 milijonov evrov, na dobrih 138 milijonov evrov, v relativnih številkah pa najbolj od vseh, za 85 odstotkov. Tolikšen skok bi lahko bil posledica načrtovane postavitve podatkovnega centra s superračunalnikom v Mariboru. Naložba je ocenjena na sto milijonov evrov, polovico sredstev bo prispevala EU, polovico država. Kolikšne multiplikativne učinke bo imel ta računalnik bodisi na narodno gospodarstvo, inovacije bodisi na znanje, ključne prioritete, ki jih je izpostavil premier Golob, ni znano.
Gospodarskemu ministrstvu se bodo sredstva povečala za skoraj 87 milijonov evrov, na skoraj 279 milijonov evrov, ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa »le« za slabih 47 milijonov evrov, na 933 milijonov evrov. Vprašanje, ki se poraja, je, ali ne bi bilo bolj smiselno več sredstev nameniti ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije in manj ministrstvu za digitalno preobrazbo ter gospodarskemu ministrstvu. Vprašanje je, ali je recimo bolj smiselno z 58 milijoni evrov subvencionirati 57 nastanitvenih objektov, kot je to storilo gospodarsko ministrstvo, kar bo prineslo 1158 novih postelj, ali sredstva raje nameniti za inovacije in znanost. Če bi se odločili za slednje, bi to zagotovo pripomoglo pri zmanjševanju zaostanka Slovenije za vodilnimi državami inovatorkami.
Ob predstavitvi osnutka akcijskega načrta povečanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je bilo pred enim letom rečeno, da bi se morala sredstva za vlaganja v raziskave in razvoj do leta 2030 povečati s sedanjih 1,5 odstotka na 3,5 odstotka BDP. Če nekoliko poenostavimo in izhajamo iz podatka, da je BDP lani znašal 63,95 milijarde evrov, 1,5 odstotka naložb v raziskave in razvoj pomeni 959 milijonov, želenih 3,5 odstotka pa 2,24 milijarde evrov.
Ob zdajšnji dinamiki povečevanja vlaganj v raziskave in razvoj načrti nikakor ne bo bodo uresničeni. Smiselno pa bi bilo, da bi vlada temu področju namenjala bistveno več sredstev. S porastom sredstev za raziskave in razvoj na 3,5 odstotka BDP bi se dodana vrednost na zaposlenega do leta 2030 lahko več kot podvojila in znašala 100.000 evrov. Od tega dosežka bi imeli koristi vsi: prebivalstvo, podjetja in država. In ne nazadnje, gospodarski kazalci bi bili lahko boljši od solidnih.
