V Dnevniku smo razkrili, da je uprava za zaščito in reševanje že lani naročila in plačala platformo za učinkovitejše obveščanje prebivalcev pred ujmami, neurji in nesrečami. Platforma je pripravljena, a ne deluje zaradi rigidne slovenske zakonodaje, smo pisali. Izkazalo pa se je, da ni težava le v zakonodaji. Ne glede na to, da je vzpostavitev platforme že stala dobrih sto tisoč evrov, ki jih je zagotovilo ministrstvo za obrambo, bo morala država, tokrat iz proračuna ministrstva za digitalno preobrazbo, za vzpostavitev učinkovitejšega sistema obveščanja nameniti še »nekaj milijonov evrov«, da bi sistem dejansko lahko zaživel in deloval.
Platformo imamo – a ne deluje
Da bomo tudi v Sloveniji kmalu uvedli sistem obveščanja preko SMS-sporočil, je za Dnevnik razkril takrat še vršilec dolžnosti direktorja uprave za zaščito in reševanje Leon Behin. Uprava je namreč že junija lani, torej pred več kot letom dni, vzpostavila »platformo za obveščanje«, ki bi ji omogočila pošiljanje sporočil na različne komunikacijske kanale. Ministrstvo za obrambo (pod okrilje katerega spada uprava za zaščito in reševanje) je februarja lani podpisalo pogodbo s špansko družbo Genasys, ki je za upravo za zaščito in reševanje ustvarila platformo in aplikacijo, jim dala programsko opremo in izobrazila uslužbence. Za vse to je ministrstvo plačalo 89.000 evrov (brez DDV, 108.580 evrov z DDV). Platforma poleg pošiljanja SMS-sporočil in celičnega oddajanja omogoča tudi pošiljanje obvestil na elektronske table (denimo nad avtocestami, op. a.), radio, televizijo in družbena omrežja. Na upravi so jo tudi že testirali.
Platforma bi tako pošiljala opozorila pred neurji in nesrečami vsem, ki so v nekem trenutku na ogroženem geografskem območju, tudi gostujočim uporabnikom, ki so v Sloveniji le začasno. Sistem ni namenjen le obveščanju o izrednih vremenskih dogodkih, temveč tudi o drugih aktualnih ali bližajočih se naravnih in drugih nesrečah, kot so recimo množične prometne nesreče na avtocesti. Platforma bi torej ljudem posredovala tako predhodna opozorila kot tudi obvestila o dogodkih, ki so se že zgodili in zahtevajo posebno pozornost.
»Vendar platforma trenutno ni operativna, saj čakamo na prilagoditve mobilnih operaterjev, ki bodo vzpostavili infrastrukturo za pošiljanje na mobilne telefone,« je nedavno za Dnevnik povedal Behin. Pri uvajanju takega sistema obveščanja mora namreč kot ključni člen sodelovati mobilni operater, a slovenska zakonodaja in manko tehnične podpore pri mobilnih operaterjih tako sodelovanje pri obveščanju zaenkrat preprečujeta. Za dejansko izvajanje in financiranje javnega obveščanja ter alarmiranja bo poskrbela vlada – s tistimi uvodoma omenjenimi »nekaj milijoni evrov«.
Pet milijonov?
Na ministrstvu za digitalno preobrazbo so zato junija letos pripravili osnutek uredbe o vzpostavitvi in zagotavljanju sistema javnega obveščanja in alarmiranja, ki naj bi odpravila vse trenutne zakonodajne, birokratske pa tudi finančne omejitve. Do konca avgusta bo v javni obravnavi, vlada pa pričakuje, da jo bodo v državnem zboru sprejeli zgodaj jeseni. Na vladi si obetajo, da bo sistem javnega obveščanja in alarmiranja ob neurjih in nesrečah prek SMS-sporočil zaživel »v kratkem«, po neuradnih informacijah naj bi bilo to prihodnje leto. »V osnutku je predvideno, da bo storitev posredovanja opozorilnih obvestil zagotavljal operater na vseh območjih, ki jih pokriva s svojim signalom, in s sredstvi, ki jih bo prispevala država,« je rekel Behin.
Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je pred dnevi dejala, da bo SMS-sistem za obveščanje pred neurji stal (še) »nekaj milijonov evrov«, ki jih bo zagotovilo njeno ministrstvo. Po neuradnih ocenah naj bi šlo za pet milijonov evrov. Na ministrstvu zneska niso komentirali, potrdili so le, da bo za vzpostavitev sistema potrebna večmilijonska investicija države. »Točnega zneska v tem trenutku še ni mogoče opredeliti, saj je odvisen od cen na trgu opreme oziroma tehnologije, potrebne za vzpostavitev sistema, ter pristopa operaterjev k implementaciji sistema,« so dejali.
Milijoni – za tujce in zasebnike
Te milijone bodo dobili – mobilni operaterji, so za Dnevnik odgovorili na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Zgolj eden od v državi delujočih mobilnih operaterjev je medtem v državni lasti, to je Telekom. Ostali, recimo A1, Telemach, T-2 ..., pa ne. A1 denimo obvladuje skupina Telekom Austria Group, Telemach je v lasti naložbenega sklada BC Partners, T-2 pa je v lasti družb Garnol in Gratel, ki ju lastniško obvladuje poslovnež Jurij Krč.
»Za dejansko implementacijo sistema javnega obveščanja in alarmiranja v praksi, ki bo omogočilo obveščanje prebivalcev o aktualnih ali bližajočih se naravnih in drugih nesrečah, je treba zagotoviti tako sistem obdelave opozorilnih obvestil in njihovega pošiljanja operaterjem (omenjeno platformo zagotavlja in vzdržuje uprava za zaščito in reševanje, op. a.) kot tudi vzpostavitev in vzdrževanje sistema na strani operaterjev. Platforma, ki bo omogočala priključitev različnih vmesnikov in tehnoloških rešitev operaterjev, je nujni sestavni del, a ne zadostuje za delovanje celotnega sistema,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Toda zakaj samega sistema ne plačajo operaterji, država pa bi jim plačala zgolj javno storitev, recimo preko koncesijskega razmerja? Na ministrstvu se v razlagi zatekajo v določila zakona (ki so ga pripravili): zapisali so, da je »zakon o elektronskih komunikacijah predvidel financiranje sistema javnega obveščanja in alarmiranja, ki ga morajo vzpostaviti in vzdrževati operaterji, iz javnih sredstev, saj gre za zagotavljanje storitve v javnem interesu, namenjene reševanju človeških življenj in preprečevanju večje premoženjske škode«. Izpostavili pa so, da operaterji sistema, ki ga bo financirala država, ne bodo smeli uporabljati za druge, komercialne namene.
