Pretekli teden se je nadaljeval niz padanja tečajev na svetovnih delniških trgih. Delniški indeks MSCI ACWI, ki meri gibanje tečajev svetovnih delnic, je izgubil 1 odstotek vrednosti, merjeno v dolarjih, v septembru pa več kot 4 odstotke, kar je največji enomesečni padec tečaja v letošnjem letu. Na razpoloženje vlagateljev so večji del tedna vplivali namigi centralnih bank glede ohranitve višje ravni obrestnih mer, zaradi česar so rasle zahtevane donosnosti državnih obveznic.
Druga skrb je bila nafta, saj so zaloge v ZDA na najnižjih ravneh v zadnjih devetih letih, medtem ko se svet že sooča s tesno ponudbo, saj sta Savdska Arabija in Rusija zmanjšali proizvodnjo. Ponudba se je pretekli teden še dodatno zmanjšala, saj se je Rusija odločila za popolno prepoved izvoza dizla, s čimer želi omejiti ceno goriva doma. Posledično se je cena za sodček surove nafte brent prvič po novembru 2022 povzpela nad 96 dolarjev. Na razpoloženje vlagateljev je med tednom ponovno vplivala tudi vse večja negotovost glede zaustavitve delovanja vladnih služb v ZDA. Stranki v predstavniškem domu ameriškega kongresa sta dogovor vendarle sklenili v soboto, samo nekaj ur pred rokom.
V ZDA precejšen upad prodaje stanovanj
Osrednji ameriški indeks S&P 500 je v preteklem tednu zabeležili še četrti negativen teden, merjeno v dolarjih, medtem ko se je indeks tehnoloških delnic NASDAQ z 0,1-odstotno rastjo obdržal nad gladino. Podobno mešane so bile tudi objave makroekonomskih podatkov. Trg dela v ZDA še vedno ostaja močan, precej pa je upadla prodaja stanovanj, ki se je avgusta znižala za 8,7 odstotka. Padec predstavlja največji mesečni upad v zadnjem letu, medtem ko je prodaja obstoječih stanovanj na letni ravni upadla za kar 18,8 odstotka. Glavni razlogi za nižjo prodajo so omejena ponudba, povišane cene in visoke hipotekarne obrestne mere.
Spodbudni pa so bili podatki za proizvodni indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki je z vrednostjo 49,8 presegel pričakovanja analitikov, za 0,2 odstotka so se povečala tudi naročila trajnih dobrin, medtem ko je bil pričakovan 0,5-odstoten upad. Avgustovski indeks cen izdatkov za osebno potrošnjo, ki velja za želeno merilo inflacije ameriške centralne banke (Fed) in ne upošteva hrane in energije, se je v skladu s pričakovanji analitikov medletno povišal za 3,9 odstotka, kar je najnižja rast cen v zadnjih dveh letih. Kljub temu ta še vedno močno presega željeni cilj 2 odstotka in posledično se pričakuje, da bo moral Fed dlje časa ohraniti restriktivno politiko z namenom ukrotitve inflacije.
Nemško gospodarstvo pri vlagateljih vzbuja nelagodje zaradi skorajšnje recesije
Tudi tečaji evropskih delnic so teden zaključili nižje, saj so se vlagatelji osredotočali na obrestne mere, za slabše razpoloženje pa so poskrbeli tudi ekonomski kazalci. Vrednost indeksa evropskih delnic STOXX Europe 600 je upadla za 0,6 odstotka, nemški DAX pa je izgubil 1,1 odstotka vrednosti. Stopnja inflacije v Nemčiji je padla na najnižjo raven v zadnjih dveh letih, saj so se cene življenjskih potrebščin septembra glede na leto prej zvišale za 4,3 odstotka, medtem ko je avgustovska inflacija znašala 6,4 odstotka.
Nemško gospodarstvo je videti šibko v primerjavi z ostalimi članicami Evropske unije in pri vlagateljih vzbuja nelagodje zaradi skorajšnje recesije. Inštituti, ki svetujejo nemški vladi, napovedujejo 0,6-odstotno krčenje gospodarstva v letošnjem letu, na kar vplivajo predvsem naraščajoče obrestne mere ter prekomerna pretekla odvisnost od ruske energije in kitajskega povpraševanja, dodatne težave pa povzroča tudi domači nepremičninski sektor.
Presenetili pa so podatki o stanju gospodarstva Združenega kraljestva, ki je v prvih treh mesecih leta raslo hitreje od pričakovanj. Revidirani podatki kažejo, da je gospodarska rast do konca junija znašala 2 odstotka, kar pomeni, da se je bruto domači proizvod Združenega kraljestva vrnil nad ravnjo pred virusom Covid-19.
Negativno so pretekli teden zaključile tudi azijske borze, kjer sta na razpoloženje vlagateljev ravno tako vplivala ohranjanje visokih obrestnih mer in cena nafte. Kitajska se še vedno zavzema za strukturne reforme, ki bi oživile gospodarstvo, vrednost japonskega jena pa je padla na najnižjo raven v 11 mesecih, kar je sprožilo pomisleke, da bo potreben poseg centralne banke na trgu valut. Vrednost kitajskega delniškega indeksa MSCI China je upadla za 0,6 odstotka, medtem ko je japonski indeks Nikkei, merjeno v jenih, teden zaključil 1,7 odstotka nižje.
