Gorenjska želi postati ena najbolj dinamičnih regij v alpskem prostoru, njen razvoj pa temelji na odprtosti, znanju, partnerstvu, podjetništvu in inovativnosti. Družbe v regiji so lani ustvarile 9737 milijonov evrov prihodkov, odstotek manj kot v letu pred tem. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu so ostali na enaki letni ravni, medtem ko so se izvozni prihodki znižali za 2,6 odstotka. Na ta upad je vplivala za devet odstotkov manjša prodaja na trgih zunaj EU. Doseženi prihodki na tujem trgu obsegajo 46,7 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje. Skupni obračunani odhodki družb regije so bili v primerjavi z letom 2022 višji za odstotno točko. Razlika med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki ali neto celotni dobiček je znašal 508,017 milijona evrov oziroma za 24 odstotkov manj.
Dobiček kljub izgubam
Čisti dobiček gorenjskih družb je lani znašal 500 milijonov evrov ali 19 odstotkov manj kot leto prej. Pozitivno je poslovno leto sklenilo 4269 družb (71,3 odstotka vseh), v teh je delo opravljalo 85,3 odstotka vseh zaposlenih v regiji, s čisto izgubo v vrednosti 60 milijonov evrov (kar 65 odstotkov več kot v 2022) pa je leto končalo 26,9 odstotka družb. Kljub temu je obseg čistega dobička tudi lani presegel obseg čiste izgube, zato so družbe poslovno leto sklenile pozitivno z neto čistim dobičkom v znesku 440 milijonov evrov, ta je bil za 24 odstotkov manjši kot v predhodnem. Neto čisti dobiček na zaposlenega v regiji je lani znašal 9168 evrov ali za dobro četrtino manj kot leto prej.
Družbe gorenjske regije so za stroške dela namenile 1762 milijonov evrov ali 12 odstotkov več kot leto prej. Lanska povprečna mesečna obračunana bruto plača je znašala 2222 evrov, 168 evrov (8,2 odstotka) več kot v letu 2022. Rast bruto plače je bila višja od letne inflacije. Regijska plača je bila za štiri evre višja od povprečne plače zaposlenih v slovenskih gospodarskih družbah. Družbe so lani ustvarile 2772 milijonov evrov neto dodane vrednosti (šest odstotkov več kot leto prej), kar je 57.814 evrov na zaposlenega (tri odstotke več). Neto dodana vrednost na zaposlenega v regiji je bila 5,2 odstotka nižja od državnega povprečja. Po tem kazalniku močno izstopajo družbe s sedežem v občini Žirovnica, sledijo družbe iz občin Šenčur in Cerklje na Gorenjskem. Med dejavnostmi pa so bile v ospredju družbe s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter poslovanja z nepremičninami.
Najnižja brezposelnost
Na Gorenjskem se lahko pohvalimo z najnižjo stopnjo brezposelnosti. V gorenjskih družbah je bilo lani v povprečju zaposlenih 47.943 delavcev, 1277 več kot predlanskim. Število zaposlenih so najbolj povečale družbe s področja predelovalne in gostinske dejavnosti, manj zaposlenih pa je bilo v gradbeništvu. Maja letos je v regiji živelo 209.451 prebivalcev, od tega je bilo 81.475 delovno aktivnih. Konec julija je bilo registriranih 2793 brezposelnih, kar je za 41 oseb oziroma 1,5 odstotka več kot julija 2023 (v Sloveniji za 6,1 odstotka manj). Stopnja registrirane brezposelnosti je maja letos znašala 2,8 odstotka (v Sloveniji 4,4 odstotka).
Razvoj gorenjske regije sledi načelom trajnostnega razvoja, to pomeni zadovoljevanje trenutnih potreb, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Moto regije je: »Gorenjska – tu želim živeti, delati in se igrati!« Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci te regije v povprečju ocenili z najvišjo povprečno oceno na ravni regij, s 7,9 (na lestvici od nič do deset). Stopnja resne materialne prikrajšanosti je bila v gorenjski regiji najnižja, stopnja tveganja revščine je bila druga najnižja na ravni regij. Leta 2022 smo našteli največ prihodov turistov med vsemi regijami: 1.394.784 oziroma 23,8 odstotka vseh prihodov turistov v Sloveniji, tako je bilo predvsem zaradi tujih turistov, ki na Gorenjskem opravijo 27 odstotkov prenočitev tujih turistov v državi.
Jadranka Švarc je direktorica GZS Regionalne zbornice Gorenjska.
