Natanko leto mineva, odkar je bila papirnica Vipap Videm Krško prisiljena sprožiti insolventni postopek prisilne poravnave. Medtem ko se poslovanje podjetja pod taktirko od lani nove predsednice uprave Milene Resnik izboljšuje, se z zaključkom postopka prisilne poravnave zavlačuje. Razlog za to je v tem, da komunalno in gradbeno podjetje Kostak, v katerem je s 43-odstotnim deležem največji lastnik Občina Krško, na sodišče vlaga pritožbe in ugovore.

Med prisilno poravnavo je Kostak nameraval odkupiti terjatve do Vipapa Videm od čeških lastnikov, podjetij Vipap Holding in Vipap CZ. Njun lastnik je za zdaj še češki konzorcij RIDG Holding, ki združuje podjetja Portiva Investment Group, IPIDC in KRP holding. Ta so leta 2019 od češke države, ki je bila lastnica Vipapa Videm od leta 2008, prevzela lastništvo krške papirnice. Poleg tega so od več bank upnic odkupila terjatve do Vipapa Videm. Cena, ki jo je bil pripravljen Kostak plačati za nakup terjatev do Vipapa Videm, za češki konzorcij ni bila sprejemljiva, smo izvedeli neuradno. Po drugi strani je terjatve uspelo odkupiti podjetju Kompas Shop, v posredni lasti Aleksandra Jereba, lastnika številnih nepremičnin po državi. Po neuradnih podatkih naj bi Kompas Shop za nakup 12-milijonskih terjatev odštel okoli šest milijonov evrov, kar je bilo bistveno več od Kostakove ponudbe. S tem nakupom in nakupom terjatev od nekaterih drugih upnikov do Vipapa Videm je Kompas Shop postal lastnik več kot polovice vseh terjatev, medtem ko jih ima Kostak v lasti dobro četrtino.

V prisilni poravnavi je bilo prijavljenih približno 34 milijonov evrov, od tega je bilo navadnih, torej tistih, na katere prisilna poravnava učinkuje, približno 16 milijonov evrov. Preostale so zavarovane in prednostne, okoli pol milijona evrov terjatev pa je bilo prerekanih. Navadnim upnikom je Vipap Videm ponudil 15-odstotno poplačilo terjatev do konca leta 2025 brez obresti, preostalim upnikom pa moratorij na odplačilo glavnice do konca letošnjega leta, nato pa v štirih letih plačilo glavnice v višini 15 odstotkov, v letu 2027 pa plačilo preostalih 40 odstotkov glavnice. Tako navadni kot ločitveni upniki lahko svoje terjatve spremenijo v osnovni kapital papirnice. Ravno to je bil povod za nakupe terjatev Kompas Shopa in Kostaka do Vipapa Videm. Slednji ima sicer v lasti nekaj deset hektarjev veliko zemljišče, v bližini avtoceste in železnice, na katerem je možna industrijska gradnja. Ob tem se omenja, da naj bi na zemljišču Vipapa Videm Kostak načrtoval gradnjo sežigalnice za vso Slovenijo.

Ogromna gospodarska škoda

V pred dnevi objavljenem mesečnem poročilu o poslovanju Vipapa Videm za oktober, pa tudi že prej, je Resnikova izpostavila, da je bila prisilna poravnava julija izglasovana, »vendar pa eden od upnikov (Kostak, op. a.) s svojimi neutemeljenimi ugovori, pritožbami in pojasnili vpliva na to, da še ni pravnomočno potrjena«. S tem za družbo nastaja ogromna gospodarska škoda, saj mora še vedno poslovati pod pogoji prisilne poravnave, torej vnaprej plačevati nakupe surovin in energentov. »Zavlačevanje končanja postopka prisilne poravnave ima negativen vpliv na finančni položaj družbe, kar pomeni, da so v slabšem položaju tudi novi delničarji družbe. S potrditvijo prisilne poravnave bo Vipap Videm Krško imel možnost obvladovanja stroškov energentov, s čimer bo bistveno izboljšal ekonomijo obsega, kar bo družbi omogočilo slediti ciljem in obvezam načrta finančnega prestrukturiranja,« je dejala Resnikova.

Koliko ugovorov in pritožb so vložili v Kostaku, upravitelj v prisilni poravnavi Vipapa Videm Mirko Filipović ni hotel razkriti. Proti koncu septembra je ljubljansko višje sodišče odločilo, da je pritožba zoper sklep o preizkusu terjatev, s katero je Kostak izpodbijal priznano terjatev češkega podjetja Vipap CZ, neutemeljena. To pomeni, da lahko v kratkem pričakujemo, da bo sodišče izdalo sklep o potrditvi prisilne poravnave, saj po mnenju poznavalca razmer ne obstajajo razlogi, da je sodišče ne bi potrdilo. Temu dejanju bi lahko sledila pritožba Kostaka, kar pomeni, da se bo pravnomočna potrditev prisilne poravnave zavlekla v prihodnje leto.

Ker se zavlačuje s pravnomočnostjo prisilne poravnave, Vipap Videm ne more zakupiti električne energije, ampak jo mora kupovati po dnevnih cenah. Avgusta je Resnikova pojasnila, da vsak dan ob 13. uri izvedo ceno za naslednji dan, ki se za megavatno uro iz dneva razlikuje tudi za 300 evrov. Zato so bili med tednom prisiljeni ustavljati proizvodnjo in proizvajati le med koncem tedna, ko je bila cena električne energije nižja.

Visoka rast prihodkov

V avgustu je papirnica ustvarila 2,56 milijona evrov prihodkov od prodaje, pri čemer je bila dosežena izguba v višini 1,17 milijona evrov. V septembru so se prihodki povečali na 2,755 milijona evrov, izguba pa se je prepolovila. V poročilu o septembrskem poslovanju je Resnikova navedla, da se je glede na avgust obseg proizvodnje povečal za 75 odstotkov. Iz zadnjega rednega poročila o poslovanju pa je razvidno, da so se oktobra prihodki od prodaje povečali na 6,5 milijona evrov, pri čemer je čisti dobiček znašal 143 tisočakov. V tem poročilu je Resnikova pojasnila, da jim je obseg proizvodnje uspelo povečati na obseg pred vojno v Ukrajini. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko sredstev podjetjem ostane za vračilo posojil, naložbe in izplačilo dobičkov lastnikom, je bil oktobra pozitiven in je znašal 443.000 evrov. »Uspešno smo preživeli energetsko krizo od julija do septembra, ohranili proizvodnjo na dveh delovnih strojih in s tem 245 delovnih mest v proizvodnji papirja in 60 delovnih mest v invalidski družbi Levas,« je dejala Resnikova. Pred lanskoletnim začetkom prisilne poravnave je bilo v Vipapu Videm zaposlenih okoli 450 delavcev.