Ameriški borzni indeksi so v preteklem tednu ponovno pridobili vrednost. V primerjavi z obdobjem takoj po Trumpovi zmagi je bila tokrat rast bolj razpršena, saj so pridobile delnice večine sektorjev in ne le tistih, ki bi jih vlagatelji povezovali z naklonjenostjo prihodnje ameriške administracije. Nejasnost glede prihodnje ameriške politike (predvsem glede geopolitike) se namreč v preteklem tednu ni zmanjšala; v povprečju pa so podjetja z nižjo tržno kapitalizacijo pridobila več kot večja podjetja. V preteklem tednu je bilo nekoliko manj objav poslovnih rezultatov ameriških podjetij, zato so še toliko bolj izstopali rezultati trenutno največjega podjetja po tržni kapitalizaciji, Nvidie. Čeprav so bili rezultati boljši od pričakovanj, so napovedi glede prihodnje rasti vlagatelje nekoliko razočarale. Vrednost delnice se na tedenski ravni tako ni bistveno spremenila. Izgubile pa so delnice podjetja Alphabet, saj so govorice, da bo ameriško ministrstvo za pravosodje razdelilo Google, vedno glasnejše. Na makroekonomskem področju je pozitivno presenetilo število novih iskalcev zaposlitve, ki je upadlo na 7-mesečno dno. Boljši od napovedi so bili tudi podatki o prodaji na drobno, ki se je na mesečni ravni zvišala za 0,4 odstotka, ter prodaji rabljenih stanovanj, ki je na letni ravni prvič v treh letih doživela rast. Ob pričakovani nadaljnji gospodarski rasti, izboljšanju na trgu dela in stabilizaciji hipotekarnih obrestnih mer se pričakuje nadaljnja krepitev ameriškega nepremičninskega trga. Ameriška centralna banka (Fed) je ob teh podatkih potrdila pričakovanja glede nadaljnjega zniževanja obrestnih mer. So pa, odvisno od prihodnjih podatkov o inflaciji in trgu dela, možne prilagoditve glede dinamike prihodnjih zniževanj obrestnih mer. Treba je omeniti še hitro rast tečaja dolarja, ki je v primerjavi z evrom teden zaključil na najvišji točki po letu 2022, to je pri 1,04 dolarja za 1 evro. V Evropi je indeks STOXX 600 končal teden približno 0,7 odstotka v plusu, večina drugih evropskih borznih indeksov pa je ostala nespremenjena. Makroekonomski podatki nasprotno od ZDA kažejo precej bolj pesimistično sliko. Gospodarska aktivnost, merjena s PMI-indeksom, se je namreč v novembru, v primerjavi z oktobrom, nepričakovano znižala. PMI-indeks evroobmočja je tako znašal 48,1, kar kaže na krčenje gospodarstva. Negativno je presenetila predvsem Francija, kjer sta tako proizvodni kot storitveni PMI zaostala za napovedmi. Kljub relativno slabim podatkom o gospodarski aktivnosti pa je, kot kaže, inflacija v evroobmočju pod nadzorom in je oktobra na letni ravni znašala 2 odstotka, kar je v skladu s cilji Evropske centralne banke (ECB). Slabi makroekonomski podatki in relativno nizka inflacija povečujejo verjetnost nadaljnjega nižanja obrestne mere s strani ECB, zaradi česar tudi trgi niso zanihali navzdol. Po drugi strani pa pritisk na inflacijo povečuje relativno visoka, 5,4-odstotna rast plač na letni ravni v evroobmočju. Podobna negotovost glede bodoče poti monetarne politike je tudi v Združenem kraljestvu, kjer je inflacija na letni ravni znašala 2,3 odstotka, največ od aprila letos. Na Japonskem je delniški indeks Nikkei, izraženo v evrih, ostal nespremenjen. Večja previdnost je odziv japonskih vlagateljev na povečana geopolitična tveganja in negotovost glede trgovinske politike prihodnje ameriške administracije. Japonska centralna banka je napovedala izboljševanje gospodarskih pogojev, s tem pa tudi nekoliko višje inflacijske pritiske. Na Kitajskem so pomembnejši borzni indeksi izgubili vrednost, predvsem zaradi pomanjkanja novih ukrepov za spodbujanje gospodarske aktivnosti. Tudi na Kitajskem naj bi oblasti čakale na jasnejšo sliko politike prihodnje ameriške administracije. Tako je na primer borzni indeks CSI 300 izgubil 1,6 odstotka vrednosti. Pozitivna novica pa je znižanje brezposelnosti mladih na Kitajskem že drugi mesec zapored. Znašala je 17,1 odstotka.